Ob 8-ih

V Rimu se je začelo srečanje zunanjih ministrov skupine gospodarsko najrazvitejših držav, krajše G7. Osrednji povod srečanja predstavlja napad sirskih oblasti s kemičnim orožjem na Kan Šejkun, ki mu je nato sledil napad Združenih držav na sirsko vojaško oporišče. Zunanji ministri so v začetku srečanja Rusijo pozvali k prekinitvi odnosov s sirskim režimom in k iskanju skupnega političnega interesa v luči stabilizacije razmer v Siriji. Britanski zunanji minister Boris Johnson pa je med drugim pozval tudi k uvedbi novih sankcij proti Rusiji. Skupini G7, ki jo sestavljajo Združene države, Velika Britanija, Japonska, Nemčija, Kanada, Francija in Italija, pa se v današnjem srečanju pridružujejo še zunanji ministri Turčije, Katarja, Združenih arabskih emiratov in Jordanije.

Številnim slovaškim medijem, ki pišejo novice, vezane na Veliko Britanijo, se v bodoče obetajo kazni zaradi napačne rabe imena. Ustaljeno imenovanje na Slovaškem je namreč ‘Britanija’ in ne Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, kot naj bi bilo ustrezno sodeč po zakonu iz leta 1995. Vladna agencija, ki je v preteklem obdobju medije zgolj opozarjala na napačno rabo imena, bo tako v bodoče vpeljala kazni v višini 6600 evrov za posamezno neustrezno rabo imena.  

Po sedmih zaporednih dnevih protestov proti izvolitvi novega srbskega predsednika Aleksandra Vučiča je srbsko javnost razburilo lažno in pomanjkljivo poročanje o protestih s strani nekaterih srbskih medijev. Provladni tabloid Reporter je predhodne ocene o številu udeležencev na prvem protestu v Beogradu zmanjšal z 80 tisoč na največ 9 tisoč. V nedeljo pa je omenjeni tabloid brez dokazov kot organizatorja protestov označil Vučičevega tekmeca na predsedniških volitvah Saša Jankoviča. Politična monotonost medijskega prostora v Srbiji je bila prisotna tudi v času volitev. Med Vučičevo predsedniško kampanjo le peščica največjih srbskih medijev na naslovnici ni objavila oglasa zanjo.

Tehnološke novice ob 10-ih

Hekerski kolektiv Shadow Brokers je javnosti omogočil dostop do arzenala digitalnega orožja Ameriške agencije za nacionalno varnost, krajše NSA. Kolektiv Shadow Brokers je do omenjenega dogodka iz oči javnosti izginil skoraj za leto dni, potem ko je v zadnjem avgustu objavil, da poseduje številna hekerska orodja, ki jih je odvzel iz posebne operacije NSA, znane pod imenom “Enačba”. Kolektiv je v zameno za omenjena hekerska orodja v mesecu avgustu odprl ponudbo v višini enega milijona bitcoinov, po skoraj enoletnem predahu pa je omenjene skrivnosti NSA prepustil širši spletni javnosti. Objava je tako razkrila seznam načrtov kibernetskih napadov s strani NSA, ki med drugim vsebuje tudi načrte napadov na določene države zaveznice Združenih držav.

V javnem pismu je kolektiv med drugim nakazal podporo Donaldu Trumpu, a ga tudi pozval k doslednemu opravljanju svoje funkcije in k nadaljevanju prvotnega političnega programa.

Medtem pa je Donald Trump s svojim podpisom dokončno potrdil preklic spremembe pravil o spletni zasebnosti.

Namen spremembe pravil o zasebnosti, ki jo je zasnovala Obamova administracija, je bil v tem, da podjetjem, ki ponujajo dostop do spleta, onemogoči prodajo statističnih podatkov spletne zgodovine svojih uporabnikov. Ameriški senat je preklic omenjene spremembe izglasoval že v koncu preteklega meseca, ta pa se je dokončno potrdil s podpisom predsednika Donalda Trumpa. S tem je ponudnikom dostopa do spleta omogočeno nemoteno tržno upravljanje s podatki njihovih naročnikov.

Nadaljujemo pa z že dolgo perečim vprašanjem lažnih novic. Po nenehnih težavah s curljanjem lažnih novic na vodilnih svetovnih spletnih brskalnikih in straneh se je Google zavzel za uvedbo nekaterih sprememb z namenom zagotavljanja verodostojnejših podatkov. Google je tako v svojem brskalniku že razširil funkcijo preverjanja dejstev, s pomočjo katere je uporabnik seznanjen, ali je trditev prestala preverjanje dejstev, funkcija pa uporabnika poleg tega seznani še z virom trditve. Stopnjo verodostojnosti posameznih strani naj bi Google preverjal z algoritmom, kar sproža številna vprašanja o verodostojnosti mehanizma, ki naj bi slednjo nakazoval. Težava je med drugim tudi v tem, da Googlov mehanizem deluje le, če v brskalnik vnesemo izjavo, ne pa takrat, ko vanj vnesemo vprašanje.