DEVETA

Pred obalami Indonezije in Malezije so oblasti obeh držav prestregle štiri čolne s skupaj več kot 1400 ilegalnimi prebežniki. Gre za pripadnike etnične skupine Rohingya, ki jo Združeni narodi štejejo za eno najbolj preganjanjih manjšin na svetu. Skoraj milijonsko skupnost Rohing imajo namreč v domačem budističnem Mjanmaru za ilegalne prebežnike iz Bangladeša in je večkrat tarča etničnega nasilja. Vse več Rohing se zato v zadnjem času odloča za pot mimo južne Tajske do muslimanskih Malezije in Indonezije.

Na svoj kratkovidni način pa se z migranti na svojih mejah sooča Evropska unija. V Varnostnem svetu Združenih narodov so namreč evropske države pod vodstvom zunanjepolitične predstavnice Federice Mogherini zaprosile za odobritev posredovanja v libijskih teritoralnih vodah. Načrtujejo namreč namestitev vojaških ladij pred libijsko obalo in uporabo helikopterjev za uničevanje čolnov, ki jih uporabljajo tihotapci ljudi. Podpora v Varnostnem svetu še ni zagotovljena, EU najbolj skrbi morebitni veto Rusije, ki je v konfliktnih odnosih z Unijo zaradi drugih stvari. Opozorila praktično vseh razmišljujočih, med njimi Rdečega križa, da je h krizi z begunci treba pristopiti celovito in ne zgolj bombardirati, so se v EU očitno odločili preslišati.

Na prvi obravnavi na sodišču v Melbournu se je pojavil 17-letnik, ki je domnevno načrtoval teroristične napade v Avstraliji. Fant je bil aretiran pred tremi dnevi, v hiši njegove družine pa so bile najdene in unične tri eksplozivne naprave. Tarča napada ali točen motiv nista znana, fantu pa potem, ko ga je policija odkrila s pomočjo namiga prek anonimne telefonske linije, grozi dosmrtni zapor.

DESETA

Skoraj polovica vseh delavk in delavcev v letoviščih na Maldivih, torej več kot 5000 zaposlenih, je podpisala peticijo, ki poziva k določitvi minimalne plače. Ta naj bi bila določena na 600 ameriških dolarjev na mesec, kar je precejšen napredek s trenutnega stanja, ko povprečna zaposlena oseba v letovišču na mesec zasluži 250 dolarjev. Njihov glavni argument za določitev minimalne plače je ta, da gre za večmilijardno industrijo in da si delodajalci lahko več kot privoščijo višje plačilo zaposlenim.

V sedanji ureditvi, kjer minimalna plača v nobenem sektorju ni določena, se v letoviščih le 3-7 odstotkov dohodka porabi za plačilo zaposlenim. Ti, združeni v Zvezo turističnih delavcev Maldivov, tako verjamejo, da imajo utemeljen razlog za postavljeno zahtevo. Poleg že omenjene tematike pa se peticija dotakne še treh drugih, ki zadevajo delo v turizmu.

Naslednja zahteva je naravnana proti tujim delavcem. Trenutno velja, da mora biti vsaj 50 odstotkov zaposlenih državljanov Maldivov, in tokratna peticija zahteva, da se ta odstotek poviša na 80. Poleg tega želijo imeti delavke in delavci večjo moč znotraj podjetij, ki upravljajo letovišča. Zahtevajo možnost odkupa delnic v resortu, kar bi bila velika sprememba v primerjavi s trenutnim stanjem, kjer imajo popoln nadzor maloštevilni posamezniki, ki vodijo ta privatna podjetja. Premik v to smer je sicer že obljubil predsednik Abdulla Yameen, a v praksi še ni uvedel nikakršnih sprememb, ki bi to omogočile.

Za konec peticija zahteva še parlamentarno sprejetje Zakona o sindikatih. Od ministrstev so zaenkrat v odgovor dobili le obljube, da bo peticija preučena in da bo potekala odprta debata z drugimi akterji, ki jih spremembe zadevajo. Zveza turističnih delavcev Maldivov je v primeru, da do takrat ne dobi nikakršnega pozitivnega odgovora, že napovedala množičen protest za konec meseca, natančneje 30. maja.

Letovišča na Maldivih, vsaj nekatera izmed njih, pa so že tako podvržena pritiskom k spremembi svojega delovanja. V nasprotju s tokratnimi zahtevami, ki bi pritisk prinesle s strani države, se zdaj realizirajo v zunanjih pritiskih prek bojkota. Obstajajo namreč iniciative, ki turiste spodbujajo k bojkotu tistih ponudnikov, ki kršijo pravice svojih delavk in delavcev, tako maldivskih kot tujih, in imajo negativen vpliv na okolje, predvsem prek onesnaževanja morja.