Ob 8:05

Vodja Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje Pierre Krähenbühl je povedal, da je 11 držav povišalo svoj letni prispevek agenciji kot odgovor na odtegnitev več kot 50 milijonov dolarjev donacij Združenih držav Amerike za pomoč več kot 5 milijonom palestinskih beguncev. Odtegnitev ameriških sredstev prihaja kmalu po jeznih palestinskih odzivih na premestitev ameriškega veleposlaništva v Jeruzalem. Švedska, Finska, Danska, Norveška, Švica, Nemčija in Rusija so višje prispevke agenciji že nakazale, Belgija, Nizozemska, Irska in Kuvajt pa so obljubili to kmalu storiti. Krähenbühl je države k zbiranju 800 milijonov dolarjev za pomoč izseljenim Palestincem pozval, ker se agencija sicer financira izključno s prostovoljnimi donacijami držav članic Organizacije združenih narodov.

Na okrožnem sodišču v Kansasu je sodnik začasno zamrznil implementacijo zakona, ki prepoveduje sklenitev pogodbe z zvezno državo Kansas vsakomur, ki pred tem ne bi pisno zagotovil, da ne bo bojkotiral Izraela. Zakon je bil sprejet junija lani. Začasna razsodba prihaja kot odgovor na tožbo, ki jo je lani proti zvezni državi vložila tamkajšnja učiteljica Esther Koontz. Preden je smela zasesti učiteljsko službo, je morala tudi ona podpisati omenjeno obvezo. Koontz trdi, da ta zakon krši njene pravice iz prvega amandmaja k ustavi, ki - tudi po mnenju sodišča - med drugim zagotavlja svobodno izvajanje političnega bojkota. 24 zveznih držav je sicer že implementiralo zakone proti gibanju Bojkot, dezinvesticija, sankcije oziroma BDS, ki se bori proti Izraelu, še 11 držav pa je v postopku sprejemanja takšne zakonodaje. Lani je bil v ameriškem senatu predlagan tudi zakon izraelskega antibojkota.

V Sloveniji bo odbor Državnega zbora za zunanjo politiko danes glasoval o priznanju Palestine kot suverene in neodvisne države.

Ob 10:05

Pozdravljeni v zgodovinskem Britoffu. Na današnji dan leta 1900 je umrl Mat Salleh, vodja upora v Severnem Borneu, današnji malezijski zvezni državi Sabah. Upor se je začel kot odgovor na številne administracijske in gospodarske spremembe, ki jih je začela uvajati britanska Severnobornejska družba in so močno spreminjale dotakratne tradicionalne oblastne strukture. Družba je s tem ozemljem upravljala od leta 1881, leta 88 pa je Severni Borneo postal britanski protektorat. Vpeljala je vrsto novih davkov, med drugim davek na riž, plačevanje vodnih prehodov za čolne lokalnih skupnosti, vključno s čolni lokalnih poglavarjev, uvedla obvezne licence za čolne in z dekretom odvzela avtoriteto in privilegirani status večini pripadnikov tradicionalnih elit in lokalnim poglavarjem. Od slednjih je tudi želela, da zagotovijo dovolj delovne sile za načrtovano izgradnjo železniške in telegrafske povezave.

Spremembe so med lokalnim prebivalstvom zbudile velik odpor, ki ga je Mat Salleh, poglavar okrožij Lingkabau in Sungei Sugut, uspel oblikovati v oborožen upor. Salleh je pridobil široko podporo prebivalstva, med drugim zato, ker je bil poročen s princeso iz Sulu sultanata, ki je vladal določenim delom Bornea, in ker je uporabljal simbole moči različnih okrožij, tako da se je z njimi lahko poistovetil širši krog prebivalcev.

Začetek napetosti med Sallehom in oblastmi viri opisujejo različno. Ena zgodba pravi, da je Salleh prišel k britanskim oblastnikom, da bi jim miroljubno predal peticijo proti naštetim težavam, ki so jih povzročale britanske spremembe, a so ga ti obravnavali sovražno in ga niso sprejeli. Po drugi zgodbi pa naj bi Salleh z oboroženo skupino v čolnih prišel od oblasti zahtevati konec sprememb, na kar so se avtoritete odzvale z zahtevo po razpustitvi skupine. Vsekakor so britanske oblasti po enem izmed teh dveh dogodkov Salleha neuspešno poskusile aretirati in na njegovo glavo razpisale 500 dolarjev nagrade. Vendar se je Salleh zatekal v različne utrdbe in okrog sebe začel mobilizirati lokalno prebivalstvo.

Spopadi so se odvijali več let, Salleh pa se je preseljeval iz utrdbe v utrdbo. Teh je nekaj časa imel pod nadzorom vsaj šest. Utrdbe so imele podzemne rove za dostavljanje živil in orožja ter za beg. Bile so kamnite, z vgrajenimi bambusovimi palicami, ki so služile za strelske odprtine. Obzidje so obkrožale tri bambusove ograje in dodaten pas iz bambusovih konic. Podobno je bila organizirana notranjost trdnjav, tako da se je bilo zavojevalcem enako težko bojevati tako od zunaj kot od znotraj, če so uspeli vdreti v trdnjavo. V spopadu leta 1900, ko je britanskim vojakom prav to uspelo, je naključni strel zadel Salleha v sence in ga ubil. Kljub temu so se spopadi nadaljevali še 5 let, preden je moralo lokalno prebivalstvo priznati poraz.