V Brazzavillu so predstavniki vlade Konga in uporniške oborožene skupine, poimenovane Nindže, podpisali sporazum o prenehanju spopadov v jugovzhodni pokrajini Pool. Uporniki so se prav tako zavezali, da bodo vladi predali vse orožje in ponovno omogočili prost promet med Brazzavillom in pristaniščem Pointe-Noire, ki je pomembno središče državne naftne industrije. Zadnji val spopadov med vladnimi silami in Nindžami se je začel po razglasitvi rezultatov predsedniških volitev aprila 2016, na katerih je voditelj oborožene skupine, Frederic Bintsamou, podprl drugouvrščenega kandidata, Guya Brica Parfait Kolélasa. Kolélas je volilne rezultate, ki so 60 odstotkov glasov pripisali dolgoletnemu predsedniku Konga Denisu Sassou Nguessoju, najprej zavrnil, kasneje pa priznal poraz. V spopadih z vladnimi silami v pokrajini Pool, kjer so se Nindže ponovno aktivirale po prostovoljnem razpustu leta 2008, je umrlo nekaj sto ljudi, več 10 tisoč pa jih je moralo zapustiti domove. Nguesso je na oblasti v Kongu od leta 1979 z zgolj petletno prekinitvijo med letoma 1992 in 1997. Nindže so podpirale njegove protikandidate in s prekinitvami izvajale napade na vladne sile in poslopja že vse od državljanske vojne leta 1997.

Zakopavanja starih bojnih sekir pa še kar ni na vidiku v Tručiji. Turška vlada je namreč odpustila novo skupino približno 2700 domnevno uporniških javnih uslužbencev, od tega več kot tisoč vojakov in policistov in okoli 300 uslužbencev Urada za verske zadeve. Osumljenci in obsojenci za vojaški udar bodo morali v postopkih pred sodiščem v bodoče nositi enotne rjave oziroma sive uniforme, da bi se tako onemogočilo prikazovanje političnih gesel na oblačilih. Turško zmanjševanje demokracije je sicer novembra dokončno zaskrbelo Evropsko unijo, ki je posledično zmanjšala predvideno pomoč Tučiji pred pridružitvijo EU za okoli 200 milijonov evrov. Že junija je sicer napovedala tudi revizijo porabe 1 milijarde evrov, namenjene razvoju turške demokracije in civilne družbe. Kljub temu pa je prejšnji teden Evropska komisija Turčiji namenila okoli 700 milijonov evrov, domnevno za humanitarno pomoč beguncem. Turške oblasti so od poskusa državnega udara proti predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu julija lani odvzele prostost več kot 50 tisoč osumljencem, odpustile več kot 150 tisoč javnih uslužbencev in zaprle več kot 2 tisoč šol.

Največja makedonska opozicijska stranka, VMRO DPMNE, je izvolila novega voditelja Hristijana Mickoskega, dosedanjega generalnega sekretarja stranke in domnevnega favorita bivšega voditelja Nikole Gruevskega. Mickoski je kot edini kandidat užil 88-odstotno podporo od prisotnih 428 delegatov, volitve pa je bojkotiralo preostalih 150 delegatov, med njimi tudi poslanci stranke. Ti so Mickoskega obtožili politične neizkušenosti, saj je vidno mesto v stranki prevzel šele junija po padcu vlade Gruevskega, slednjemu pa očitali, da želi skozi novinca v resnici stranko voditi sam še naprej. V sredini meseca je 30 vidnejših članov stranke pod vodstvom poslancev Antonija Milososkega and Ilije Dimovskega na izvršni komite stranke naslovilo zahtevo, naj se volitve prestavijo na prihodnji februar in število delegatov razširi iz 540 na 5000. Nad sedanjimi delegati naj bi se namreč z grožnjami vršili pritiski k podpori samo enega kandidata. Izvršni komite je pritožbo zavrnil, Gruevski pa je javno zanikal svojo podporo Mickoskemu. Gruevski je kot voditelj stranke odstopil po porazu stranke na oktobrskih lokalnih volitvah, zaradi korupcije in zlorabe položaja v času vladanja pa je tudi pod preiskavo posebne tožilske skupine.