Britoff miru na vzhodni fronti

Britoff miru na vzhodni fronti

Aktualno-politična novica
16. 3. 2015 - 8.00
 / BritOFF

0700

Egiptovske oblasti so obelodanile načrte za izgradnjo nove prestolnice, ki naj bi ležala nedaleč stran od Kaira. Razlogi za gradnjo so pričakovanja, da naj bi se trenutnih 8 milijonov prebivalcev mesta do leta 2040 podvojilo. Projekt bo vodil milijarder Mohammed Alabbar iz Združenih arabskih emiratov, oblasti v Egiptu pa že nabirajo potrebnih 45 milijard dolarjev investicij.

Več tisoč kanadskih protestnikov je na ulicah izrazilo nasprotovanje sprejetju zakona c-51, še enega izmed popularnih proti-terorističnih zakonov, ki se jih sprejema po svetu. Zakon povečuje možnosti deljenja informacij med raznimi agencijami varnostnega aparata ter omogoča priprtje na podlagi suma terorizma. Kritiki zakonskemu predlogu obenem očitajo, da je usmerjen proti političnim aktivistom in muslimanski skupnosti.

V Washingtonu veje svež veter glede Sirije. Ameriški zunanji minister John Kerry, pod katerim se je podpiralo tako imenovano sirsko zmerno opozicijo pred njenim preporodom v Islamsko državo, je podal izjavo o nujnosti svežih pogajanj s sirskim predsednikom Baširjem al-Assadom. Morebiti edini problem je, da ameriška administracija še naprej vztraja pri Assadovem odstopu.

 

0800 - Mirne obeti vzhodne fronte

Evropska vzhodna rana, natančneje Ukrajina, se vsaj trenutno ne poglablja. Morebiti lahko celo rečemo, da se kažejo prvi znaki celjenja. Presenetljiva novica iz Porošenkovega kabineta je osnutek zakona, ki govori o podelitvi avtonomnega statusa nekaterim vzhodnim provincam. Načrt večje mere samoupravljanja vzhoda temelji na sporazumu Minsk-II iz februarja.

Detajli, kakor tudi natančen potek meje in teritorialnega obsega, niso znani. Ravno slednje bo kamen spotike, saj bo ukrajinska stran po pričakovanjih podeljevala nov status le teritorijem, ki so bili pod kontrolo upornikov lanskega septembra. Vprašanje, kaj narediti z od septembra pridobljenim, za nekatere osvobojenim ozemljem, ostaja odprto.

K mirnim obetom prav tako ne pripomore druga izjava predsednika Porošenka, ki govori o pogodbi za dostavo vojaške pomoči s strani enajstih evropskih držav. Imen držav ni razkril, vendar je priznal, da pomoč zajema tudi orožje. Ukrajina, država medu in mleka, ka-li, bo prav tako povečala obseg vojaškega proračuna z 1,25 na 5,2 odstotka oziroma na 3,8 milijarde dolarjev letno. Država z zlomljeno ekonomijo, ki bo prejela 20 milijard pomoči s strani Mednarodnega denarnega sklada in Evropske unije, bo denar uporabljala za vojsko … (sarcasm)

Četudi se na prvi pogled zdi, da je kontinentalna Evropa našla svojo hrbtenico, ko sta Merkel in Hollande brez ameriških party-poopov sestankovala s Putinom in Porošenkom, s čimer se je vzpostavilo trenutno premirje; in četudi so morebitni obeti skupne evropske vojske večja neodvisnost stare celine od NATA in ameriških - tako imenovanih - partnerjev, so čezlužniška udejstvovanja v Evropi še daleč od konca. Kontingenti ameriške vojske so prispeli v Romunijo in Estonijo na večmesečne vojaške vaje. V zadnjih mesecih so se podobne vaje že odvijale v ostalih dveh baltskih državah, na Poljskem in Češkem.

Ne glede na trenutno stanje zatišja in vsaj deloma pozitivnih obetov za bodočnost dolgoročen mir na evropski vzhodni meji in trajna sprava z Rusijo še nista zagotovljeni.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness