V več ruskih mestih so potekali protesti proti predlagani reformi pokojninskega sistema. Organizatorji protesta so bili Komunistična partija, sindikati in nekatere levičarske skupine. Reforma bi dvignila upokojitveno starost za ženske s 55 na 63 let in s 60 na 65 let za moške. Vlada odločitev utemeljuje s podaljšanjem pričakovane življenjske dobe, ki je v času od leta 2003 do leta 2016 narasla s 65 na 72 let, kar je povečalo pritisk na pokojninski sistem. Ta se večinoma napaja iz naftnih zaslužkov. Kritiki vladi med drugim očitajo, da je reformo predstavila v času svetovnega nogometnega prvenstva, da bi omilila odziv javnosti. Reforma ima očitno učinek tudi na popularnost ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je v preteklosti obljubil, da ne bo zvišal pokojninske dobe. Njegova popularnost v anketah je v zadnjih mesecih padla za okoli 15 odstotnih točk (z 80 v maju na 64 danes), peticijo proti reformi pa je podpisalo okoli tri milijone ljudi.

Iz izraelskega zapora je bila danes izpuščena palestinska aktivistka Ahed Tamimi. Doma jo je pričakala množica podpornikov. Ahed Tamimi, ki je še mladoletna, je bila obsojena na osemmesečno zaporno kazen, ker je brcala in klofutala izraelska vojaka, ki sta zapirala pot, ki vodi do njenega družinskega doma na Zahodnem bregu. Incident je posnela njena mama, posnetek pa se je nato hitro razširil po spletu. Na sojenju je krivdo priznala in povedala, da se je na vojaka spravila, ker je isti dan pred tem videla, kako je eden izmed njiju z gumijastim nabojem ustrelil njenega bratranca. Ahed je pred tem že nekajkrat objavila odmevne videoposnetke, ki prikazujejo nasilje izraelske vojske na Zahodnem bregu.

Sodišče v Egiptu je na smrt obsodilo 75 ljudi zaradi protivladnih protestov leta 2013. Sodba je del večjega sodnega pregona proti 739 obtoženim. Večina jih je članov sedaj prepovedane Muslimanske bratovščine. Po vojaškem udaru 3. julija leta 2013 so podporniki odstavljenega egiptovskega predsednika Mohameda Morsija okupirali dva trga v Kairu in se zavezali, da bodo tu vztrajali do Morsijeve izpustitve. Vojska je 14. avgusta razbila ta dva protesta, pri tem pa je umrlo več kot 600 ljudi. Smrtno kazen mora sedaj potrditi še veliki mufti, ki pa te kazni navadno ne zavrne.

Ameriški diplomati naj bi začeli pogovore z afganistanskimi Talibani. Kot so povedali neimenovani predstavniki Talibanov, pogovori potekajo v katarski prestolnici Doha, na pogovorih pa ni prisotnih predstavnikov afganistanske vlade. Ameriško zunanje ministrstvo informacij ni komentiralo. Katarska vlada ob podpori Združenih držav omogoča delovanje političnega predstavništva Talibanov. Prva pogajanja med ZDA in Talibani so potekala leta 2015, a so propadla, potem ko jim je začela nasprotovati afganistanska vlada. Tokrat je odziv iz Kabula vsaj zaenkrat drugačen. Predstavnik afganistanskega predsednika Ashraf Ghanija je povedal, da pozdravljajo vsakršno pomoč, ki bi pomagala pri mirovnem procesu. Vlada v Kabulu trenutno tudi sama vodi pogajanja s Talibani, kar je nedavno vodilo v dosego dogovora o prekinitvi ognja. Nasilje v Afganistanu kljub temu ne pojenja. V zadnjem času prihaja do vse več napadov, tudi v prej varni prestolnici, za katere odgovornost prevzemajo oborožene skupine, ki se razglašajo za elemente skupine Islamska država.

V Beogradu je bil umorjen znani srbski odvetnik Dragoslav Ognjanović. Med drugim je v sojenju v Haagu zastopal nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića. Poleg tega je branil številne kliente, obtožene mafijskih povezav.

In še:

Politika Srednjega sveta (JRR Tolkien s socialistične perspektive)