DEVETA

Švedska vojska je potrdila, da je bila panika lanskega oktobra odveč. V njihovih vodah namreč ni bilo ruske podmornice, ki jo je vojska po amaterskem posnetku zaskrbljenega državljana obsedeno iskala. Sporočajo, da je šlo le za delovni čoln, ki pa je bil ob vsesplošni paniki ob dogajanju v Ukrajini in domnevno ekspanzivni politiki Rusije napihnjen v sovražno podmornico. Je pa dogodek švedski parlament spodbudil k povečanju vojaškega proračuna za skoraj 700 milijonov dolarjev v naslednjih štirih letih. Vse torej vendarle ni izgubljeno.

Po včerajšnjem napadu na južnokorejsko veleposlaništvo v Libiji, v katerem sta bila ubita libijski varnostnik in civilist, je zgodaj zjutraj bomba eksplodirala še pred maroško ambasado. Po prvih podatkih poškodovanih ni, prav tako pa ni znan motiv. Za včerajšnji napad je odgovornost prevzela neslavna Islamska država, v povezavi z napadom na maroško veleposlaništvo pa se pojavljajo ugibanja, da je bilo napadeno, ker Maroko gosti pogajanja med sovražnimi libijskimi milicami.

V turškem mestu Akhisar se začenja sojenje 45 obtoženim v primeru najhujše delovne nesreče v zgodovini turške republike. Gre za zrušitev rudnika v mestu Soma maja lani, v kateri je umrl 301 rudar. Čeprav je splošno sprejeto, da so za nesrečo krive predvsem politike deregulacije, ki naj bi privabile tuje investitorje, pa se na zatožni klopi ni znašel noben politik, pač pa predvsem nadzorniki izmen in tehniki, ki so bolj neposredno odgovorni, ter tudi direktor podjetja in ostali vodilni. Tožilci za vodilne v podjetju zahtevajo obsodbe za umor in zapor do 20 let, nadzornik in tehnik pa si lahko obetata kar 301 obsodbo na dosmrtno ječo. Kot rečeno, pa ni bilo podanih nobenih ovadb proti inšpektorjem ministrstva za delo, ki so nepravilnosti dopuščali.

DESETA

Tokratno soboto so za delavski protest izkoristili v Zimbabveju. V več mestih je demonstriralo po nekaj sto ljudi, skupne pa so jim bile zahteve, ki so jih naslovili na predsednika države. Od Roberta Mugabeja pričakujejo enostavno izpolnitev predvolilnih obljub. Da dejanska izvedba le-teh politikom takoj po izvolitvi uide iz misli, je sicer splošno znano, a obljuba Mugabeja je bila še posebej ambiciozna, taka, da so si jo volilci hitro in dobro zapomnili. Obljubil je namreč, da bo ustvarjenih 2 milijona novih delovnih mest.

Udeleženci demonstracij sicer pravijo, da niso do sedaj opazili oblikovanja niti enega novega delovnega mesta, kaj šele dveh milijonov. Poleg te neizpolnjene obljube so se ljudje pod vodstvom sindikalnih konfederacij zbrali še iz številnih drugih razlogov. Od Mugabeja zahtevajo oživitev gospodarstva in konec rezov v plače, redno izplačevanje plač in konec drugih kršitev kolektivnih pogodb. Poleg tega nasprotujejo namigovanjem predstavnikov vlade, da se je nujno usmeriti v fleksibilnost delovne sile. Kaj to večinoma pomeni za delavce, je na tej točki že več kot kristalno jasno - še naprej zmanjšana stabilnost zaposlitev, večja negotovost, bolj kratkotrajne zaposlitve in nižje plače.

Plače v državi so že zdaj prenizke za dostojno življenje. Problem tako ni le brezposelnost, ampak tudi delo za plačilo, ki ne zagotavlja nujno življenja nad pragom revščine. Povprečna plača znaša 246 dolarjev na mesec, medtem ko je prag revščine višji od 500 dolarjev. Rezi v že tako mizerna plačila se tako ne zdijo pretirano smiselni. No, rešitve sicer ni na vidiku - Mednarodni monetarni sklad je že napovedal, da bo letošnje leto za Zimbabve težko. Razlog? Država mora poplačati dolgove mednarodnim posojilodajalcem.

Z mednarodne pa se za hip vrnimo nazaj na lokalno raven. Že tako relativno maloštevilni shodi se namreč v nekaterih mestih skoraj ne bi zgodili. Potem ko so najprej svoje strinjanje težko podale policijske enote, se je zalomilo še s stranko, ki nasprotuje tovrstnim sindikalnim pohodom. Gre seveda za zimbabvejsko afriško nacionalno unijo, ki jo vodi Mugabe. Njeni pripadniki so pred protesti poskušali potencialne udeležence prepričati, da je bil ta odpovedan. Dogodka jim ni uspelo ustaviti, upajmo, da bo tako ostalo tudi v prihodnosti. Na nadaljnje proteste torej! Ali pa vsaj dva milijona dostojno plačanih delovnih mest.