8.05

Jutranji informativni blok začenjamo v Kolumbiji. Začetek mirovnih pogajanj med kolumbijsko vlado in gverilsko skupino ELN je bil preklican s strani predsednika Juana Manuela Santosa. Razlog za takšno odločitev je dejstvo, da izročitev talca Odina Sancheza ni bila potrjena. ELN oziroma Narodna osvobodilna vojska je sicer druga največja gverilska organizacija v državi in je, podobno kot FARC, nastala v času Kubanske revolucije. Santos je še dodal, da se mirovna pogajanja ne bodo pričela, vse dokler Sanchez ne bo izpuščen.

V Severno Dakoto. Tamkajšnje policijske enote so napadle skupino protestnikov in jih nasilno odstranile z zemljišč, na katerih so ti s kampiranjem ovirali nadaljevanje gradnje naftovoda Dakota Access. Policisti so v napadu aretirali 16 ljudi, na protestnike pa naj bi streljali tudi z nesmrtonosnim “beanbag” strelivom za šibrovko. Naj omenimo, da je represivni aparat v mesecih, odkar potekajo protesti, zaprl že 260 ljudi. Več o gradnji dotičnega naftovoda pa lahko izveste v Kultivatorju z naslovom Živi zid proti naftovodu, ki je dosegljiv na spletni strani Radia Študent.

Slovenska vlada je pripravila predlog novele Zakona o nadzoru meje, s katero uvaja določbe glede postavljanja tehničnih ovir oziroma ograje, ter določa sredstva za opravljanje nadzora na meji. Ta zajemajo predvsem sisteme za identifikacijo oseb in vozil, novela pa določa tudi obveznosti lastnika zemljišča, na katerem je bila ograja postavljena. Ta bo sedaj zakonsko zavezan dopustiti namestitev, vzdrževanje in hranjenje žice na svojem zemljišču, v zameno pa bo upravičen do odškodnine.

10.05

Nemško ministrstvo za gospodarstvo je izdalo polletno poročilo glede prodaje orožja. V prvi polovici leta naj bi Nemčija tako izvozila orožje in opremo v skupni vrednosti dobrih 4 milijard evrov, milijardo tega zneska pa predstavlja bojna ladja, ki je bila proizvedena za Alžirijo. Eden večjih kupcev nemškega orožja je Savdska Arabija, ki je za nakupe porabila skoraj pol milijarde evrov, kar je dvainpolkrat več kot lani. Večji delež v nakupih orožja nemških podjetij ima tudi Turčija, skupna vrednost njenih nakupov pa znaša okoli 76 milijonov evrov.

Poleg držav članic Evropske unije in Nata so pomembni kupci še Južna Koreja in Združeni arabski emirati. Med nemškimi izdelki je najbolj narasel interes za manjše strelno orožje in naboje, katerih prodaja je narasla za desetkratnik.

V institucije. Evropska komisija je predstavila zadnji načrt glede harmonizacije obdavčitve korporativnih prihodkov. Prvi predviden korak je enotna določitev, kateri prihodki bodo obdavčeni, drugi korak pa predstavlja uveljavitev mehanizma pravične razdelitve davčnih prilivov. Ta naj bi sledil pravilu, da bo v državi, kjer podjetje kuje dobiček, izplačan tudi davek. Sistem naj bi zavezal zgolj podjetja, katerih letni prihodek presega 750 milijonov evrov, po napovedih Komisije pa bi se harmonizacija lahko uveljavila do leta 2021. Vprašanje sicer ostaja v kakšni obliki, saj se bodo morale o tem izjasniti še države članice.