8:05

Jutranji pregled novic začenjamo v Južni Ameriki. V Braziliji so v večjih mestih potekali protesti proti vladnim varčevalnim protestom. Najbolj množični so bili v Rio de  Janeru, kjer istoimenska  zvezna država zaradi proračunske krize ni uspela izplačati plač javnim uslužbencem. Zvezna vlada je povedala, da Riu ne namerava priskrbeti dodatne finančne pomoči. Zvezne oblasti so sicer soočene s svojimi proti-varčevalnimi protesti. Približno petdeset protestnikov se je včeraj uspelo prebiti v spodnji dom brazilskega parlamenta, kjer so prekinili sejo in zahtevali padec vlade.

Nadaljujemo nekoliko severneje v Kolumbiji. V spopadu z varnostnimi silami sta bila ubita dva pripadnika uporniške skupine FARC. Kolumbijska vlada in FARC sta sicer pred dnevi podpisali nov mirovni sporazum. Ta naj bi nadomesti prejšnji sporazum, ki so ga Kolumbijci zavrnili na oktobrskem referendumu. Obe strani sta podali nasprotujoče razloge, zakaj je prišlo do spopada. Vojska trdi, da so uporniki izterjevali denar od lokalnih prebivalcev, FARC pa pravi, da so bili uporniki na poti v zbirno cono. Glavni vladni pogajalec je povedal, da incident kaže na krhkost začasnega premirja, zaradi česar mora biti mirovni sporazum čim prej potrjen v kolumbijskem parlamentu.

V Afriko. Kenijska vlada je sporočila, da bo preložila zaprtje begunskega taborišča Dagahaley. Dagahaley na zahodu Kenije je dom več kot četrt milijona beguncem, ki večinoma prihajajo iz Somalije in je s tem največje begunsko taborišče na svetu. Kenijska vlada je želela taborišče zapreti do konca tega meseca, čemur so močno nasprotovale tamkajšnje humanitarne organizacije. Zaradi napovedi o zaprtju se je del beguncev začel vračati v Somalijo, kjer pa so varnostne razmere še vedno neurejene.

Zaključujemo doma. Sindikati javnega sektorja so po preučitvi zadnjega vladnega predloga privolili, da se vrnejo za pogajalsko mizo. Vlada sindikatom ponuja višji regres in odpravo plačnih nesorazmerij v najnižji plačni skupini J. Sindikati predloga niso ne sprejeli ne zavrnili. Z vlado se tudi še niso dogovrili, kdaj se bodo pogajanja nadaljevala. Vladi se s pogajanji mudi, saj sta v parlamentu že proračuna za naslednji dve leti, ki bi morala vključevati tudi že nov plačni dogovor z uslužbenci javnega sektorja.

10:05 Surovine

V današnjem surovinskem britoffu se odpravljamo na Kitajsko, ki se spet srečuje z vzponi in padci na raznoraznih surovinskih trgih. Ena izmed surovin, ki je letos zadišala kitajskim špekulantom, je česen. Cene česna, ki je ena najpomembnejših sestavin kitajske kuhinje, so se od lanskega leta podvojile. Cene so začele rasti že med lansko zimo, ko je slabo vreme prizadelo letošnjo letino. Obet zmanjšane ponudbe je zagnal špekulantsko trgovanje, kar je cene pognalo navzgor tudi po tem, ko se je letošnja letina izkazala za zgolj 20 odstotkov manjšo od prejšnjih. Česen ni edina nišna surovina, ki se je znašla v špekulantskih balonih. Podobno se je letos že zgodilo tudi zeleni soji, orehom, črnemu čaju in jajcem.

Premike navzgor so doživeli tudi nekateri večji kitajski surovinski trgi, najbolj izrazito železova ruda, baker in koks. Višje cene teh surovin sicer izkazujejo rast kitajskega gospodarstva, ki je robustnejša, kot je kazalo lani, a cene pospešuje tudi špekulativni denar. Kitajske oblasti so letošnjo gospodarsko rast izdatno podprle s plasiranjem dodatnega denarja v gospodarstvo preko kreditov in vladnega trošenja za infrastrukturne projekte. Ker je investicijskih priložnosti danes na Kitajskem manj kot pred nekaj leti in ker je tok kapitala iz države močno omejen, se je znaten del tega denarja usmeril v surovinske trge in trgovanje s tako imenovanimi futures pogodbami. To so terminske pogodbe, vezane na tržno blago, najpogosteje surovine, kjer se kupec obveže za nakup blaga po dogovorjeni ceni enkrat v prihodnosti.

Ta špekulativni trend na trgih s surovinami se je okrepil lansko leto, ko se je razpočil borzni balon na šanghajski borzi. Takrat je država posegla na borzni trg in s tem preprečila nadaljnje padanje indeksov, nato pa uvedla dodatne omejitve pri trgovanju z delnicami. Država, ki jo skrbi napihovanje novih balonov, se je sedaj odločila preventivno poseči na trge s terminskimi pogodbami. Na surovinski borzi v pristaniškem mestu Dalian so nadzorne agencije povečale transakcijske takse za trgovanje s terminskimi pogodbami za železovo rudo in koks, kar pa za zdaj ni imelo trajnega učinka na trgovanje. Mrzlica kupovanja terminskih pogodb za železovo rudo v Dalianu je bila letos že kriva za dvig cen na  svetovnih borzah za skoraj 50 odstotkov v zgolj nekaj tednih.