Na političnem zborovanju v Pakistanu se je zgodil najhujši teroristični napad v tej državi v zadnjih treh letih. Napad se je zgodil v provinci Baločistan in je zahteval vsaj 128 življenj. Med ubitimi je tudi kandidat za sedež v provincionalnem parlamentu Nawabzada Siraj Raisani. V torek je bil v terorističnem napadu ubit vodja stranke ANO Haroon Bilour. V istem času se je zgodil še drugi, manjši napad, v katerem so bile ubite štiri osebe. Odgovornost za oba današnja napada je prevzela organizacija Islamska država. Baločistan je provinca na zahodu države, ki jo pogosto pretresajo bombni napadi. V preteklosti so bili ti povezani predvsem s separatističnim gibanjem Baločev, v zadnjem času pa se nasilje povečuje tudi zaradi skupin, povezanih z Islamsko državo, Al Kaido in talibani, ki delujejo v sosednjem Afganistanu. Parlamentarne volitve bodo potekale 25. julija, ankete pa trenutno kažejo na majhno prednost Pakistanskega gibanja za pravičnost (Pakistan Tehreek-e-Insaf - PTI), stranke, ki jo vodi nekdanji kapetan državne reprezetance v kriketu Imran Khan, pred vladajočo konservativno Pakistansko muslimansko ligo.

Malo pred omenjenim napadom se je v Pakistan iz Abu Dabija vrnil nekdanji premier Navaz Šarif, ki je bil takoj po pristanku njegovega letala aretiran. Šarifu grozi deset let zapora zaradi nelegalno pridobljenega premoženja, ki je bilo razkrito v tako imenovanih Panamskih dokumentih. Ti dokazujejo lastništvo več luksuznih stanovanj in hiš, ki so jih v Londonu imeli Šarif in člani njegove družine. Zaradi tega je bil Šarif lani odstavljen z mesta predsednika vlade. Skupaj z njim je bila aretirana tudi njegova hčerka Marian, ki ji grozi sedem let zapora v isti zadevi. Aretacijo so spremljali množični protesti Šarifovih podpornikov, ki so ga prišli pozdravit na letališče v Lahoreju, pri čemer je policija aretirala več kot 500 ljudi. Zborovanja je vodil Šarifov brat Šahbaz, nekdanji trikratni glavni minister (enakovreden položaju predsednika vlade) največje pakistanske province Pundžab in Navazov naslednik na čelu stranke PML-N (Pakistan Muslim League (Nawaz)). Podporniki naj bi za Šarifa organizirali veliko povorko, a je to policija preprečila s številnimi zaporami po mestu. V celotnem mestu je bilo izklopljeno tudi mobilno omrežje. Navaz Šarif je pred prihodom v Pakistan napovedal, da bo poskušal spodbijati odločitev sodišča, ki mu je doživljenjsko prepovedalo nastopanje na volitvah. Možnosti za to so majhne, a stranka upa, da bo spektakel mobiliziral njihovo volilno bazo.

Predvolilna kampanja je bila do sedaj medla, največ možnosti za zmago pa se nasmiha Imran Khanu in njegovi stranki Pakistansko gibanje za pravičnost (PTI). Njegova zmaga bi pomenila veliko prekretnico v pakistanski politični zgodovini. Daleč največji stranki sta že desetletja Muslimanska liga in Pakistanska ljudska stranka (PPP), ti dve stranki pa vodita politični dinastiji, PML(N) brata Šarif, PPP pa družina Butto, ki je s svojim voditeljem Bilavalom Buttom Zardarijem že v tretji generaciji. Pri vodenju pa so parlamentarne stranke vedno morale računati z zelo močno »globoko državo«, ki jo predstavlja predvsem vojska. Zgodovinsko so stranke oziroma njihovi voditelji pogosto iskali podporo vojske, da bi se zavihteli na oblast, nato pa z njo prihajali v konflikt. S tem morda nima toliko izkušenj nihče drug kot prav Navaz Šarif, ki mu je vojska pomagala premagati Benazir Butto leta 1990, njegov drugi mandat, ki se je začel leta 1997, pa je skrajšal vojaški udar Perveza Mušarafa. Tokrat sta Šarif in PML(N) ubrala drugačno taktiko, bolj značilno za njegovo nekdanjo nasprotnico Benazir Butto. PML(N) namreč vodi kampanijo na platformi boja proti globoki državi in vplivu vojske v politiki. Ta teden je Šarif javno obtožil strah vzbujajočo vojaško obveščevalno agencijo ISI, da poskuša prepričati politike PML(N), naj prestopijo h Khanovi PTI.

Ameriško pravosodno ministrstvo je vložilo obtožnice za dvanajst domnevnih pripadnikov ruske obveščevalne službe GRU zaradi vdora v strežnik Demokratske stranke v času pred predsedniškimi volitvami leta 2016. Elektronska sporočila s teh strežnikov so bila kasneje objavljena na strani WikiLeaks in so kazala na podporo domnevno nepristranskih organov stranke Hillary Clinton v boju za predsedniško kandidaturo proti senatorju Bernieju Sandersu. Sekretar pravosodnega ministrstva Rod Rosenstein, ki vodi postopek namesto ministra Jeffa Sessionsa, je povedal, da je obtožnice pripravil Robert Mueller, ki vodi posebno priskavo o domnevnem vmešavanju Rusije v ameriške volitve in morebitno sodelovanje Trumpovega volilnega štaba z ruskimi obveščevalci. Trump je te obtožbe označil za lov na čarovnice, demokratski politiki pa po zadnjih obtožnicah zahtevajo, da Trump odpove ponedeljkovo srečanje z ruskim predsednikom Putinom v Helsinkih. Mueller je do sedaj sprožil sodne postopke proti 32 ljudem, od katerih je 26 ruskih državljanov. Izmed preostalih so štirje priznali krivdo za nekatere točke obtožnic. Kljub temu pa do sedaj ni prišel na dan dokaz, da so ljudje v Trumpovem štabu ali Trump osebno vedeli za domnevno rusko vmešavanje in da so se z njimi koordinirali.

Slovenska vlada je vnovič odločala o privatizaciji NLB-ja in SDH-ju naložila, naj sprejme sklep o ponovnem začetku prodajnega postopka za NLB. Po novih zavezah naj bi Slovenija do konca leta prodala najmanj 50 odstotkov in eno delnico NLB-ja. Preostali del, ki presega 25 odstotkov, plus eno delnico naj bi prodali do konca prihodnjega leta. Delnice bodo prodali kot prvo javno ponudbo (IPO). Postopek bo začel SDH s sklepom skupščine. Pred prodajo bo NLB izplačal tudi dividende. Konec lanskega leta je imela NLB 270 milijonov evrov dobička. Vlada bo svoje odločitve poslala še v Bruselj, njihovo izvajanje pa bo morala potrditi tudi prihodnja vlada.

In še APR vikend bralna značka:

O sexapilu političnega centra

O ekonomskem darwinizmu za 21. stoletje