Deseta - Surovine

Ko je konec lanskega leta nizozemska odprava poskušala ponovno obiskati zadnje počivališče treh nizozemskih bojnih ladij, ki so jih med drugo svetovno vojno v Javanskem morju potopila japonska letala, so uspeli najti zgolj eno. Če smo bolj natančni, so našli zgolj pol ene ladje. Veliki križarki De Ruyter in Java sta izginili, ostala je le polovica rušilca Kortanaer. Od takrat se je izkazalo, da so izginile tudi tri japonske, dve angleški in ena avstralska razbitina.

Vse tri države so ostro protestirale pri indonezijskih oblasteh. Te ladje so namreč registrirana vojna grobišča. Zgolj na De Ruyterju je umrlo več kot 350 mornarjev. To pomlad so prizadevanja patrulj indonezijske in malezijske mornarice obrodila rezultate. Aprila je indonezijska mornarica zajela kitajsko ladjo Čuan Hong, ki je v Javanskem morju nabirala odpadno železo s podmorskih razbitin. Čez dva dni jim je ladja pobegnila v malezijske vode, kjer jo je zajela obalna straža, tokrat tista z malezijsko zastavo. Maja jo je ponovno zajela indonezijska mornarica.

Vrednost kovin, ki je razlog za vztrajnost lovcev na razbitine, izhaja prav iz starosti razbitin. Ker gre za ladje, ki so bile narejene pred letom 1945, v njihovem železu ni povišanega radioaktivnega sevanja ozadja, ki ga vsebujejo vse kovine po eksploziji prvih atomskih bomb. Ne gre zgolj za bombi, odvrženi na Hirošimo in Nagasaki, temveč predvsem za eksplozije približno dva tisoč atomskih bomb, ki so bile sprožene za testiranje in so v atmosfero vnesle majhne, a razpršene količine radioaktivnih delcev. Ker vse železo pridobivamo s postopkom, pri katerem se v staljeno rudo vpihava zrak, je novo železo neprimerno za uporabo v primerih, ko se zahteva nizko sevanje ozadja, na primer pri znanstvenih aparatih. Do sedaj je bila glavni vir takega železa nemška flota v prelivu Scapa na Škotskem, ki jo je nemška mornarica po koncu prve svetovne vojne sama potopila, da je ne bi v zajele sile antante.

Poleg železa z nizkim sevanjem ozadja je na razbitinah tudi veliko vredne barvne kovine. Cena brona, iz katerega so narejeni propelerji, je na primer okoli 4.500 evrov, vsak izmed osmih propelerjev, kolikor jih je imela križarka, pa tehta petnajst ton.

Osma - Novice

Jutranji pregled novic začenjamo v Romuniji, kjer se očitno začenja nova politična kriza. Vodilna, socialdemokratska stranka je odrekla podporo lastnemu predsedniku vlade Sorinu Grindeanuju in njegovim ministrom. Grindeanu je zavrnil pozive k odstopu in namerava na položaju ostati, dokler predsednik Klaus Iohannis ne bo predlagal drugega premierja. Socialdemokratska stranka Grinedeanuju, ki vlado vodi šele od januarja, očita, da ni uspel izpeljati gospodarskega programa. Večina opazovalcev resnični razlog vidi v sporu med Grinedeanujem in predsednikom stranke Liviujem Dragneajem, ki zaradi obtožbe korupcije ni mogel nastopiti premierske funkcije, a ohranja kontrolo nad stranko.

Nadaljujemo v Katarju, ki je kljub poskusu svojih sosed, da ga politično in ekonomsko osamijo, podpisal pogodbo o nakupu vojaških letal F-15 v vrednosti 12 milijard dolarjev. Katar je v zadnjih dneh iz Washingtona dobival mešane signale. Predsednik Trump se je v svojih nastopih postavil na stran Saudove Arabije in drugih zalivskih držav, ki od Katarja zahtevajo, da prekine stike z Iranom in preneha podpirati Muslimansko bratovščino. Zunanje ministrstvo je po drugi strani podprlo poskus mediacije, ki jo je začel katarski emir, in vse strani pozvalo k pogajanjem.

Občinski svet Mestne občine Koper je preklical svoj sklep iz prejšnjega meseca, da podpira referendum o drugem tiru med Divačo in Koprom. Župana Borisa Popoviča je takrat zmotila predvsem udeležba madžarskega kapitala. Župan je sedaj zadovoljen z dogovorom, ki ga je dosegel z Vlado in za katerega meni, do bo rešil razvoj Luke Koper za vsaj za naslednjih 50 let. Pred sejo je svetnike obiskal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leban.