Avstralsko begunsko taborišče na otoku Nauru bodo zapustili zadnji štirje otroci, ki so že pripravljeni na let v Združene države Amerike. Ukrep je bil izveden na podlagi dogovora iz leta 2016, ki narekuje ZDA prevzem avstralskih beguncev iz pacifiških otokov, Avstraliji pa sprejem beguncev iz Kostarike. Nauru je eden izmed pacifiških otokov, kamor je Avstralija postavila begunske pridržalne centre, s čimer se želi zaščititi pred prosilci za azil, ki v državo poskušajo priti prek morske poti. Tem je nato onemogočeno vstopiti v državo, tudi če so kasneje prepoznani kot begunci in ne le kot migrantje.

Razmere v taboriščih so bile v preteklosti že večkrat predmet kritike s strani Organizacije združenih narodov ter humanitarnih organizacij zaradi kršenja človekovih pravic, namernega odtujevanja pomoči potrebnim in psiholoških stisk med otroki. Vprašanje je sicer, kako dobra rešitev je lahko selitev v ZDA, potem ko je tamkajšnji predsednik Donald Trump po nastopu mandata nasprotoval dogovoru o prevzemu beguncev in ga označil za “neumnega”. V enem izmed telefonskih pogovorov s takratnim avstralskim predsednikom vlade Malcolmom Turnbullom naj bi med drugim dejal: “Z jezo jih bom sprejel. Zagotavljam ti, to so slabi ljudje!”

Turško sodišče je obsodilo dve nekdanji kurdski poslanki, Gultan Kisanak in Sebahat Tuncel, na zaporno kazen zaradi pripadništva teroristični organizaciji in širjenja teroristične propagande. Gultan Kisanak je novinarka, borka za pravice Kurdov, ki je bila leta 2016, ko so jo priprli, županja mesta Diyarbakir. Zaradi podpiranja Kurdske Delavske stranke (PKK) je bila obsojena na 14 let in tri mesece zaporne kazni. Sebahat Tuncel na sodišče ni odšla, svoje nestrinjanje s turško oblastjo pa izraža tudi z več kot tritedensko gladovno stavko zaradi zaporne kazni nekdanjega vodje kurdskega gibanja in delavske stranke, Abdullaha Ocalana, ki je v turškem zaporu že skoraj 20 let.

Vlada Srednjeafriške republike ter 14 uporniških oboroženih skupin v državi so dosegle nov mirovni sporazum, s katerim si še enkrat več prizadevajo za obdobje stabilnosti in miru. Sporazum, ki ga usklajujejo od 24. januarja, naj bi podpisali v prihodnjih dneh v prestolnici Bangui. Država, v kateri so pogosti vojaški prevrati, je bila do leta 2003 pod neposredno kolonialno nadvlado Francije in je trenutno v državljanski vojni, ki poteka od konca leta 2012. Takrat je zavezništvo Seleka, sestavljeno iz večinsko muslimanskih uporniških skupin, začelo osvajati mesta v državi in tudi začasno prevzelo oblast v državi. Kasneje je zavezništvo razpadlo na več frakcij, razdrobljene milice pa so se bojevale predvsem z oboroženo skupino Anti-balaka, ki je nastala kot odgovor na nasilje Seleke. Leta 2016 so bile po prihodu mirovnih enot Združenih narodov v državi izvedene predsedniške volitve, a oblasti še danes nimajo pod nadzorom večjega dela države. Predstavnik vlade je sporazum označil kot “novo obdobje”, z optimizmom pa ga opisujejo tudi vodje oboroženih enot. Trajanje novega obdobja je vendarle lahko vprašljivo, saj so podobne sporazume podpisali že leta 2014, 2015 in 2017.

BritOFF je pripravil vajenec Tim.