V Siriji se stopnjuje ofenziva vladnih sil na ozemlja v rokah upornikov na jugovzhodu države v bližine z Jordanijo in Golansko planoto, ki jo obvladuje Izrael. Gre za eno zadnjih večjih ozemlji, ki so še v rokah upornikov. V napadih je sodeloval rusko letalstvo. Gre za prvi napad ruskega letalstva na tem območju letos, po tem ko je bilo lani tu sprejet dogovor o prekinitvi ognja. Ameriški diplomati so opozorile sirske vladne sile in Rusijo, da bodo kršitve tega dogovora o “deeskalaciji” imele “resne posledice” in da bodo ZDA odgovorile z “trdimi in primernimi ukrep”. A uporniške skupine v Siriji, ki so v preteklosti dobivale podporo iz ZDA, so povedale, da so jim iz Washingtona sporočili, da naj ne računajo na ameriško vojaško pomoč. Zaradi bližine Golanske planote ne bi bilo presenetljivo, če bi se v boje z letalskimi napadi vključil Izrael, ki je v preteklosti že večkrat napadel tarče v Siriji, predvsem oborožene skupine povezane z Iranom. Ruska vloga v ofenzivi zato predstavlja za sile Bašarja al Asada tudi zaščito pred Izraelskim posredovanjem, poleg tega pa na bi Moskva, ki ima v zadnjem času dobre odnose z Jeruzalemom, Izraelcem zagotovila, da v ofenzivi ne sodelujejo iranske in z Iranom povezane oborožene skupine. Zemljevid sirske državljanske vojne

Napade pa v Sirijo pa so izvedle tudi sile iraške vojske. Cilj napada naj bi bilo srečanje lokalnih poveljnikov skupine Islamska država, po besdah iraške vojske ubitih 45 ljudi.  Napad se je zgodil v dogovoru z vlado v Damasku in koalicije pod vodstvom ZDA. Na istem območju, v nepovezanem dogodku je, je bil po besedah Iranske revolucionarne garde, ubit eden od njenih tamkajšnjih poveljnikov, ki je deloval kot svetovalec sirske vojske.

Najvplivnejši bližnjevzhodni državi, Saudova Arabija in Iran, pa sta svoje nesporazume reševali na Dunaju. Proti pričakovanjem sta se na srečanju držav izvoznic nafte OPEC državi namreč dogovorili za manjše povečanje proizvodnih kvot. Za povečanje se je zavzemala predvsem Saudova Arabija, ki želi  omejiti rast proizvodnje iz najdišč z novimi metodami, kot je na primer nafta iz skrilavcev v ZDA in nafta iz morskih vrtin. Dogovor ni natančno opredeljen in naj bi po besedah saudskega ministra za energetiko Khalida al Faliha prinesel na svetovni trg približno dodaten milijon sodčkov nafte na dan, kar pa je zgolj en odstotek svetovne proizvodnje. An ni zagotovljeno da bo proizvodnja dosežena. Nekatere države, v prvi vrsti Venezuela in Iran, ne dosežejo svojih kvot, druge države, pa po dogovoru ne smejo s preseganjem svojih kvot nadomestiti njihove proizvodnje.  Venezuelska proizvodnja je zaradi pomanjkanja investicij v preteklosti, gospodarske krize in ameriških sankcij v zadnjih dveh letih padla iz 2,4 milijona pred dvema letoma na 1,5 milijonov sodčkov na dan. V Iranu je proizvodnja padla precej manj, ameriške sankcije bodo močno otežile nujno potrebno modernizacijo iranske naftne infrastrukture. Cena nafte se je v zadnejm letu sicer povečala za 70 odstotkov.

S povorko po ljubljanskih ulicah se je zaključil festival Parada ponosa. Ta je minil v znamenju pozivov k spoštovanju različnosti in obsodbe vseh vrst strukturne diskriminacije. Mesec ponosa je LGBTIQ+ skupnost obeležila z več kot 40 dogodki po celotni državi. Osrednja tema so letos izbrali intersekcionalnost - prepletenost identitet in osebnih okoliščin.

Ter še poletno aktualno-politično branje:

Zasuk v levo v Mehiki?

Zasuk v desno v Braziliji?