Premoženje agrarnih skupnosti, ki so ena od oblik kmetijskega gospodarstva, je bilo leta 1947 z zakonom podržavljeno in razglašeno za občeljudsko imovino. V devetdesetih se je zgodilo obratno in premoženje agrarnih skupnosti je bilo vrnjeno nekdanjim članom, ki so postali solastniki ali skupni lastniki premoženja. Danes imajo člani agrarnih skupnosti okoli 77 tisoč hektarjev zemljišč, upravljanje njihovega premoženja pa je urejeno z Zakonom o agrarnih skupnostih, ki ga želi ministrstvo za kmetijstvo posodobiti. Junija v javno razpravo dana novela zakona obljublja rešitev glavnih težav, ki so se pojavljale pri delovanju agrarnih skupnosti od leta 2015, ko je bil zakon prvič sprejet. 

Do problemov prihaja pri davčnih postopkih, v katerih ni obravnavana agrarna skupnost kot taka, temveč njeni člani, saj sama nima določene pravne subjektivitete. Z namenom olajšanja postopkov in enotnega pokrivanja obveznosti predlagana novela podeljuje predsedniku skupnosti status zakonitega zastopnika za potrebe izvajanja davčne zakonodaje. Predsednik agrarne skupnosti bi lahko deloval v imenu vseh članov in za njihov račun. 

Nadalje se ureja status agrarnih skupnosti, ki jim premoženje po drugi svetovni vojni ni bilo odvzeto z odločbo in zato niso imele možnosti, da bi se po osamosvojitvi ponovno vzpostavile. Novela jim omogoča, da se tudi one registrirajo, in sicer v roku dveh let od uveljavitve novele.

Dogajalo se je, da je določen subjekt, praviloma občina, pri vračanju premoženja dobil v last več solastniških deležev, zaradi česar je imel več glasovalnih pravic pri odločanju na občem zboru. Ker ni v duhu agrarnih skupnosti, kot pojasnjuje ministrstvo, da ima občina največ ali zelo veliko glasovalnih pravic, predlog novele zakona predvideva njihovo omejitev. Posamezni član bi lahko imel največ tretjino vseh glasov, ne glede na velikost solastniškega deleža.  

Občine bi s sprejetjem novele izgubile tudi premoženje, ki so ga po trenutni ureditvi dobile v primeru zapuščine brez dedičev, s čimer so postale članice agrarne skupnosti ali pa se jim je povečal solastniški delež. Po novi ureditvi premoženja ne bi dobila občina, temveč bi se to sorazmerno, glede na njihov delež na nepremičnini, razdelilo med člane. 

Predlog novele zakona še določa omejitve pri razpolaganju s solastniškim deležem in pri sklepanju izročilne pogodbe ter pogodbe o dosmrtnem preživljanju.