10.05

ABCDEFGHIJKLMN - O. V Abecedariju spregledanih tokrat o Omanu, sultanatu na jugovzhodu Arabskega polotoka, tako geografsko kot v zunanji politiki razpetem med perzijskim in arabskim svetom ter med vzhodom in zahodom. V zunanji politiki se sultan Qaboos bin Said al Said, na oblasti že od leta 1970, trudi ohranjati  ravnotežje. Oman je tako resda član Zalivskega sveta za sodelovanje, v katerem igra dominantno vlogo Saudova Arabija, toda v diplomatsko-trgovinski blokadi Katarja ne sodeluje. Prav tako ima tesne odnose z Iranom, s katerim si deli Hormuško ožino in s katerim je večkrat izvedel skupne pomorske vojaške vaje. Oman je od iraško-iranske vojne posrednik med Iranom in tistimi, ki z njim silijo v spore.

Na eni strani tri vojaške baze ameriške vojske, na drugi  kitajske milijarde. Oman približno 80 odstotkov vse svoje nafte, ki jo na dan načrpa za milijon sodčkov, izvozi na Kitajsko. Kitajske milijarde začenjajo kapljati tudi v Duqm, majhno pristaniško mesto na vzhodni obali, ki naj bi dolgoročno postalo del kitajske svilne poti.

V tem Omanu ima absolutno despotsko oblast sultan, tako absolutno, da je o protestih, ki so se po državi zgodili pred dvema tednoma, v domačih medijih težko kaj prebrati. Protesti so izbruhnili tako na severu države, v prestolnici Muškat, kot na jugu v drugem največjem mestu Salala. Protestniki pa niso zahtevali političnih pravic in svobode, temveč delovna mesta. Vlada je na proteste odgovorila z ustanovitvijo nacionalnega centra za zaposlovanje, ki bi naj odpravil brezposelnost mlade izobražene delovne sile. Brezposelnost je v Omanu samo po uradnih številkah 16-odstotna.

Na gospodarstvo so negativno vplivale zadnja leta nižje cene nafte, vlada tako v letošnjem proračunu predvideva izposojo dobrih pet milijard evrov za kritje deficita. Zadolževanje pa se za Oman draža, saj sta ga na podlagi proračuna in finančnega stanja kar dve od treh mednarodno priznanih bonitetnih agencij označili za gospodarsko okolje, v katerega se naložbe ne izplačajo. Vlada si želi prihodke diverzificirati, tako tudi v Omanu podobno kot v drugih zalivskih državah razmišljajo o uvedbi davka na dodano vrednost.

8.05

Policija je na upravno sodišče vložila tožbo proti odločbi informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, ki je konec prejšnjega leta policiji odredila razkritje dokumentov in navodil, na podlagi katerih v obmejnih postopkih obravnava prosilce za azil. Po poročanju Dnevnika se policija v tožbi sklicuje na varnost Republike Slovenije, schengenskega prostora in Evropske unije, ki bi naj bila ob razkritju celotne vsebine dokumentov ogrožena. V tožbi je prav tako zapisano, da policija potencialne prosilce za azil obravnava glede na to, iz katere države prihajajo, kar bi lahko bilo sporno, saj izražanje potrebe po azilu ni odvisno od države izvora ali državljanstva osebe.

Potem ko je iz vlade izstopil obrambni minister Panos Kammenos s svojo stranko Neodvisnih Grkov, je grški premier Aleksis Cipras sklical glasovanje o zaupnici vladi. Predsednik parlamenta Nikos Voutsis kot primeren dan za parlamentarno glasovanje predlaga sredo. Siriza ima v 300-članskem parlamentu 145 sedežev, podpira jo še en neodvisen poslanec, pred glasovanjem si bo zato verjetno želela pridobiti glasove preostalih osmih neodvisnih poslancev. Stranka Neodvisnih Grkov je koalicijo s Sirizo razdrla zaradi nasprotovanja dogovoru z Makedonijo oziroma Republiko Severno Makedonijo. Makedonsko sobranje je pred odstopom Kammenosa ratificiralo sporazum med državama iz prejšnjega leta ter spremenilo ustavno ime Makedonije. Kot kaže, je največji zagovornik volje makedonskega ljudstva, ki je referendum o spremembi imena bojkotiralo, zdaj že bivši grški obrambni minister. Da bi dogovor veljal, ga morajo namreč ratificirati še v grškem parlamentu. Kammenos je povedal, da je ime Makedonija nepreklicno povezano z grško civilizacijo.

Z bolj življenjsko nujnimi zadevami se ukvarjajo v Bangladešu, kjer je policija s solzivcem in vodnim topom posredovala ob protestih tisočih tekstilnih delavcev in delavk. Policija je tako skušala razgnati protestnike, ki so blokirali glavno cesto, ki povezuje tovarne v industrijskem kompleksu na obrobju prestolnice Dake. Zaradi protestov je vrata zaprlo prek 50 tekstilnih tovarn. Vlada je pristala na zvišanja nekaterih plač, vendar minimalna plača ostaja 84 evrov, medtem ko protestniki in sindikati zahtevajo 187 evrov minimalca na mesec. V protestih je bila ubita ena oseba, več deset pa jih je bilo poškodovanih. Nizke plače in trgovske pogodbe z zahodnimi državami so tekstilno industrijo v Bangladešu naredile za največji sektor v državi, ki z okoli 26 milijardami evrov izvoza predstavlja kar 80 odstotkov vsega bangladeškega izvoza. Zaposluje štiri milijone ljudi.