OSMA

Predstavniki 17-ih držav, ki tako ali drugače odločajo o Siriji, med njimi seveda Rusija in ZDA, so sinoči v Münchnu dosegli dogovor o prekinitvi ognja v Siriji. Ta naj bi se začel v roku dni, v naslednjih nekaj dneh pa naj bi v vsa oblegana mesta prispela tudi humanitarna pomoč. Dogovor eksplicitno izključuje fronto proti Islamski državi in al-Nusri, kjer se bodo boji nadaljevali, kar je potrdil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki pravi, da bo njihova vojska še naprej bombardirala teroriste.

Turški notranji minister Efkan Ala je slavnostno oznanil konec operacij v mestu Cizre v Bakurju - turškem delu Kurdistana. Za zdaj še ni povsem jasno, kaj to pomeni, saj je v mestu še vedno ogromno vojske, ostaja tudi neprekinjena policijska ura, je pa vse bolj jasno, kaj se je zgodilo z ujetimi v treh kleteh. V zadnjem tednu je namreč turška vojska z obstreljevanjem prisilila skupno 150-ih ljudi, da so se zatekli v tri kleti na različnih koncih mesta. Nekateri med njimi so bili oboroženi borci Delavske stranke Kurdistana, krajše PKK, večina pa je bila civilistov in tudi otrok. Turška vojska je kleti več dni obstreljevala in z ostrostrelci ubila vsakogar, ki je ven pomolil glavo. Ves čas je bil preprečen dostop reševalnih vozil in gasilcev. Zaenkrat so iz kleti uspeli potegniti 82 delno zoglenelih trupel, usoda ujetnikov v tretji kleti pa je še neznana. Glede na to, da so operacije v mestu uradno uspešno zaključene, najbrž ni veliko možnosti, da bi bili živi. Vse to se je dogajalo v času, ko je bila v Turčiji na obisku pri svojem kolegu predsedniku Redžepu Tajipu Erdoganu tudi nemška kanclerka in mati Evrope Angela Merkel.

Pestro je bilo sinoči v Južnoafriški republiki, kjer je imel predsednik Jacob Zuma osrednji letni nagovor, na katerem naj bi predstavil letošnje načrte. Govor so namreč motili opozicijski poslanci iz stranke Borci za ekonomsko svobodo, krajše EFF, ki so Zumo s skandiranjem opozarjali, da proti njemu poteka postopek, ker je z državnimi 23 milijoni dolarjev posodobil svoj dom. Levičarski EFF je po naročilu predsednice parlamenta eventuelno s pesmijo na ustih zapustil sejo.

DESETA

Vodje staroselskih skupnosti v mehiški zvezni državi Michoacan od papeža zahtevajo, da se opraviči za vlogo katoliške cerkve pri genocidu nad staroselci. Papež danes začenja svoj obisk v Mehiki, med drugim naj bi se ustavil tudi v prestolnici omenjene zvezne države. Težko se bo odkupil za zgodovinsko podporo cerkve kolonizatorjem in njihovim dejanjem, a si je s svojimi dejanji morda vseeno uspel pridobiti malo boljši ugled od predhodnikov. Odločil se je namreč za simbolno gesto, in sicer je pri mašah, ki jih bo obiskal, med uporabljanimi jeziki odobril tudi staroselske.

Predstavniki Aboriginov iz avstralske Viktorije so z Britanskim muzejem dosegli dogovor, ki bi lahko pomenil vrnitev staroselskih umetnin v Avstralijo. Muzej je namreč potrdil prenos treh risb na drevesnem lubju za razstavo, ki bo leta 2017 odprta v zvezni državi Viktoriji. Predstavniki Aboriginov se sicer borijo za stalno vrnitev umetnin, ki jih je iz Avstralije pred več kot 160 leti prinesel neki britanski fotograf.

Medtem se sicer avstralski Aborigini ukvarjajo tudi z bolj eksistenčnimi problemi. Zadnje poročilo z naslovom “Closing the Gap”, ki spremlja izvajanje leta 2008 začetega projekta, s katerim naj bi socio-ekonomske kazalce skupnosti Aboriginov približali skupnosti priseljencev, je namreč spet razočaralo. Tako kot lani je pozitiven napredek viden le pri manjši umrljivosti otrok in številčnejšem vključevanju v srednje izobraževanje. Noben napredek pa v sedmih letih ni bil storjen pri manjšanju razlik v zaposlenosti, prav tako Aborigini še vedno v povprečju umirajo 10 let prej kot ostali prebivalci Avstralije.