8.05

Opozicijske stranke v Izraelu so dosegle dogovor o koalicijskem sodelovanju, kar pomeni, da bo prvič po 12 letih vladavine Benjamina Netanjahuja, Izrael dobil novega premierja. Po četrtih splošnih volitvah v dveh letih je bil mandat za sestavo vlade v rokah vodje opozicije Jairja Lapida iz centristične stranke Ješ Atid. Lapida, ki je že prej užival podporo strank levo od sredine, je sedaj podprla še ultrazionistična stranka Jamina pod vodstvom nekdanjega Netanjahujevega obrambnega ministra Naftalija Bennetta. 

Včeraj je na Hrvaškem potekal drugi krog lokalnih volitev. Volilni upravičenci so župana volili v 144 občinah in mestih. V Zagrebu je bil po prepričljivi zmagi v prvem krogu volitev za župana izvoljen kandidat zveze zeleno-levičarskih strank Zmoremo! Tomislav Tomašević. V boju s kandidatom Domovinskega gibanja Miroslavom Škorom je Tomašević prejel dobrih 65 odstotkov glasov. V drugem največjem hrvaškem mestu Split je zmagal kandidat stranke Centar Ivica Puljak, na Reki pa so županski položaj ohranili v vrstah socialdemokratov z Markom Filipovićem na čelu.

Visokošolski sindikat Slovenije je v odprtem pismu izrazil podporo Radiu Študent. V pismu sindikalisti opozarjajo na ohranjanje kritične drže, obenem pa obsojajo dodelitev sredstev Ministrstva za kulturo medijem, ki širijo sovražni govor, in mačehovski odnos Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Izpostavili so tudi, da Študentska organizacija neupravičeno krivi Radio Študent za domnevno škodo, ki je nastala med protestom pretekli petek. Podporo Radiu Študent je med drugim izrazil tudi prihajajoči rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič.

10.05

V državnem zboru so pretekli teden poslanci obravnavali spremembe Zakona o davku na dodano vrednost, s katerimi bi dosegli znižanje davka na dodano vrednost za ženske higienske izdelke na pet odstotkov. Poskus posodobitve zakonodaje, ki so ga s predlogom zakona skušali doseči v vrstah Levice in Socialnih demokratov, se je izjalovil; za je glasovalo 34 poslancev, proti pa 44. S tretjim majem se je davčna stopnja ženskih higienskih izdelkov že znižala, in sicer z običajnih 22 odstotkov na devet odstotkov in pol, kar je primerljivo z davčno stopnjo medicinskih pripomočkov. V letošnjem letu je bilo s strani že omenjenih strank na vlado naslovljenih več tovrstnih predlogov. Mladi in Ženski forum Socialnih demokratov sta med drugim marca vladi predlagala zakonsko zagotavljanje brezplačnih ženskih higienskih izdelkov v vseh izobraževalnih ustanovah, a do obravnave oziroma odziva vlade do sedaj še ni prišlo. 

Novembra lani je Škotska kot prva država na svetu uvedla brezplačne izdelke za menstruacijo. Tamkajšnji parlament je predlog zakona, ki zmanjšuje tako imenovano menstrualno revščino, soglasno podprl. Le dober mesec kasneje je Združeno kraljestvo uvedlo ničelno davčno stopnjo na menstrualne izdelke, nato je njihovo brezplačnost na kampusih in univerzah zakonsko zagotovila tudi Francija. Slovenske stranke levo od sredine s tem sledijo državam zahodne Evrope, ki sicer niso doživele procesa sistemske razgradnje patriarhata, ki ga je socializem namerno ali pač nenamerno izvajal z zagotavljanjem delovnih mest in razbremenjevanjem ženskega domačega dela. 

Menstrualni izdelki imajo sedaj enako davčno stopnjo kot medicinski pripomočki. Diskurz, ki menstruacijo medikalizira in jo primerja z bolezenskimi stanji, še zdaleč ni le slučaj. Tovrsten diskurz se med žensko populacijo reproducira predvsem v kvaziliberalnih revijah, namenjenih ženski populaciji, ki strukturno patologizirajo menstruacijo z rubrikami, v katerih zdravniki svetujejo glede lajšanja menstrualnih bolečin in nevšečnosti. Povsem običajno je, če takšni rubriki družbo dela oglas za higienske vložke in tampone, ki kar kriči po zagotavljanju udobja, izkušnjah brez nevšečnosti in popolni nevidnosti. Reprodukcija diskurza, ki menstruacijo označuje za bolezensko stanje, se zaokroži s potrošnjo ženskih higienskih izdelkov, ki se z raznolikimi cenami ponujajo raznolikemu ekonomskemu stanju ženske populacije. Tista, ki bo pripravljena za menstrualni izdelek zapraviti več, bo pač bolj zdrava. 

Izvor patologiziranja ženske fiziološke narave nedvomno tiči v sami srži patriarhalne kulture kapitalističnega Zahoda, ki žensko skozi socializacijo uči, naj svoje fiziološke potrebe zakriva in se jih sramuje. Zavedanje družbene reprodukcije diskurza, ki menstruacijo primerja z bolezenskim stanjem, je nizko, četudi je v zadnjem desetletju vzniknila kultura liberalnega feminizma, ki ga promovirajo tako imenovane revije za dame. Poskusi zniževanja davčne stopnje menstrualnih izdelkov ali uzakonitev njihove brezplačnosti vsekakor zmanjšujejo neenakosti med ženskami, za kar bi se feminizem v pravem pomenu besede moral zavzemati. A dihotomija med liberalnim feminizmom, ki nezavedno upravičuje obstoječa patriarhalna razmerja, in izvornim feminizmom je več kot zgolj obremenjujoča. Izbirati moramo med individualiziranim feminizmom, ki ženske naslavlja z iluzijami o opolnomočenju skozi potrošnjo, in tistim, ki si prizadeva za sistemske spremembe. Izbira se ponuja sama. Zakonodajne spremembe niso dovolj, vendar nakazujejo na določene premike v pravo smer. A kaj, ko v Sloveniji še te niso dovolj učinkovite.