Ob 8.05

Poljski spodnji dom je na predlog premierja Mateusza Morawieckega izglasoval amandma k zakonu o holokavstvu. Po novem amandmaju tistim, ki trdijo, da je Poljska soodgovorna za nacistična koncentracijska taborišča, grozi najprej denarna kazen. Pred tem je zakon za takšno trditev določal do tri leta zaporne kazni. Morawiecki je po sprejetju amandmaja, ki ga mora sicer potrditi še zgornji dom, povedal, da upa, da bo to izboljšalo odnose Poljske z Izraelom, ki je Poljsko ob sprejetju zakona marca obtožil zanikanja zgodovine.

Južnosudanski predsednik Salva Kiir je z vodjo upornikov Riekom Macharjem podpisal sporazum, ki med drugim določa takojšnjo 72-urno premirje, odprtje humanitarnega koridorja, izpustitev vojnih ujetnikov in umik vojaških sil. Sporazum določa tudi provizorično vlado za obdobje treh let, ki ji bodo sledile splošne volitve. Uporniki so sicer zavrnili predlog o vzpostavitvi treh prestolnic, ki bi nakazovale na deljeno oblast. Sporazum naj bi prekinil državljansko vojno, ki divja v Južnem Sudanu od leta 2013. Neuradno sta se obe strani na  mirovnih pogajanjih v Kartumu dogovorili tudi za podvojitev proizvodnje nafte v Južnem Sudanu.

Saudova Arabija je aretirala Hatoon al-Fassi, aktivistko za pravice žensk in pisateljico. V zadnjem mesecu je Saudova Arabija sicer pridržala že 17 aktivistk in aktivistov zaradi njihovih domnevnih ‘sumljivih povezav s tujimi entitetami’. Nihče izmed njih še ni bil uradno obtožen, pridržani pa nimajo možnosti stika z odvetnikom ali družino. Združeni narodi so na Saudovo Arabijo že pritisnili, naj izpusti pridržane aktivistke za pravice žensk.

Ob 10.05

Zaposleni pri spletnem velikanu Amazon so direktorju Jeffu Bezosu napisali javno pismo, v katerem izražajo nezadovoljstvo nad prodajo Amazonovih storitev represivnim organom. Pismo je posledica ločevanja otrok od staršev na meji med Mehiko in Združenimi državami, ki ga je do nedavnega izvajala obmejna policija za carine in emigracije.

V javnem pismu zaposleni Bezosa pozivajo k bolj etičnemu delovanju podjetja. Amazon ameriškim represivnim organom prodaja programsko opremo za prepoznavanje obrazov. Ta je nato zlorabljena za prekomerni nadzor črnskih aktivistov ali aktivistov drugih marginaliziranih skupin.

Poleg prekinitve sodelovanja z ameriško carinsko upravo zaposleni zahtevajo še prekinitev sodelovanja z analitičnim podjetjem Palantir, ki zagotavlja IT-storitve za obmejne programe pridržanja in deportacije. Amazon podjetju Palantir namreč nudi storitev oblačnega gostovanja.

Zelo podobno zahtevo so dober teden pred amazonci podali tudi zaposleni na Microsoftu. Od izvršnega direktorja Satya Nadella zahtevajo odstop od skoraj dvajset milijonov dolarjev težke pogodbe za storitve Azure.

Ko že govorimo o pritožbah zaposlenih v IT-podjetjih zaradi neetičnosti poslovanja njihovih delodajalcev, lahko dodamo, da so bili spet prvi pri Googlu. Tam so bili zaposleni uspešni pri svojih zahtevah. Google naj bi prekinil sodelovanje pri razvoju umetne inteligence za brezpilotna letala ameriške vojske.