0705

V Italiji se nadaljuje Berlusconijeva saga. Dosegel je namreč soglasje s stranko Severne lige po katerem bosta Berlusconijeva stranka Ljudstvo Svobode in Severna liga skupaj nastopili na volitvah naslednji mesec. V koalicijski pogodbi med obema strankama pa eksplicitno piše, da v primeru zmage, Berlusconi ne bo postal predsednik vlade. Kljub prepovedi zasedbe mesta premiera, pa je Berlusconi že izrazil željo po mestu ekonomskega ministra. Še preden bodo Italijani odšli na volišča, pa se Berlusconiju obeta tudi razsodba v dveh izmed mnoštva kazenskih postopkov, v katerih se nahaja.

Za razliko od Italije, pa v Izraelu levo-sredinske stranke niso uspelo doseči dogovora o združenem nastopu na volitvah 22. januarja. Sredinski stranki Hatnuah in Yesh Atid, ter levo usmerjeni laburisti niso prišli do dogovora o ustanovitvi skupnega bloka, ki bi lahko na parlamentranih volitvah bolje tekmoval s koalicijio desne stranke Likud in nacionalistične stranke Yisrael Beitenu. Ankete kažejo zmago ravno desnemu bloku pod vodstvom Benyamin Netanyahuja, ki naj bi dobil 40 od 120 mest v izraelskem parlamentu, medtem ko bo razdvojena levica nabrala 35 sedežev.

Slabša pa se tudi stanje grške vladajoče koalicije. Najmanjša stranka v koaliciji je izključila dva poslanca, ker sta podprla zahteve opozicijske stranke Syriza, da se razišče vpletenost vodje socialistov Evangelosa Venizelosa pri prikrivanju afere glede “Lagardove liste”. Dotična lista nosi ime po bivši francoski finančni ministrici Christine Lagarde, ki je leta 2010 grški vladi posredovala spisek z imeni 2000-čih grkov, ki so v Švici utajevali davke. O obstoju liste pa je bila grška javnost seznanjena šele dve leti kasneje po zaslugi novinarja.

0805

Sirski uporniki so ustanovili posebne vojaške oddelke, ki bodo ob morebitnem koncu sirskega režima zavarovali arzenal kemičnega orožja. S tem želijo pomiriti zaskrbljenost tujih držav, predvsem Rusije, Izraela in Amerike, da bi kemično orožje padlo v napačne roke. Kljub temu pa je Izraelski premier Benyamin Netanyahu napovedal, da se bo na meji s Sirijo zgradilo 70 kilometrov dolgo obzidje. Po njegovem mnenju so v Siriji oblast prevzeli globalni jihadisti. Seveda bo zid varoval tudi okupirano, ali aneksirano - odvisno koga vprašate, Golansko planoto.

Manjša skupina francoskih muslimanov je skupaj z Unijo francoskih islamskih organizacij pristopila k večinsko katoliški vodeni opoziciji proti uzakonjenju istospolnih porok v Franciji. Skupina muslimanov je prav tako pozvala k udeležbi na protestih proi zakonu, ki so sklicani za 13. januarja. Zakonu sicer nasprotujejo skoraj vse pomembnejše verske ločine v Franciji, vendar jih večina ne poziva k udeležbi na protestih, saj naj bi s tem nasprotovanje dobilo prekomerno verski podton. Da kampanji-proti taisti podton podeljujejo že njeni glavni podporniki, je seveda le naključje.

Na sodišču v Ameriki so bili na predsodni obravnavi razkriti natančnejši podatki o poteku obiska kinodvorane s strani Jamesa Holmesa, bolje znanega kot krivca za julijski masaker v Koloradu. Holmes naj bi vstopil v kinodvorano kot vsi ostali, preden je skozi stranska vrata odšel do svojega avta, od koder se je vrnil oborožen. Obenem so njegovi branilci poudarili, da se je Holmes že dlje časa zdravil zaradi psihične bolezni, prav tako pa je 9 minut pred napadom poskušal poklicati svojega psihiatra. Holmesova obramba se še ni poskušala zagovarjati z neprištevnostjo saj se pričakuje, da bo Holmes priznal krivdo, s čimer se lahko izogne smrtni kazni.

0905

Japonska konservativna vlada pod vodstvom premiera Shinzo Abe-ja bo do decembra popolnoma prevetrila svojo obrambno politiko. Izbrisali bodo obrambni načrt sprejet pred dvema letoma, ki je predvideval krčenja, ter ga nadomestili z načrtom večanja vojaških kapacitet. V luči slednjega bodo tudi prvič po enajstih letih kljub javnemu primanjkljaju povečali vojaški proračun za 100 milijard jenov na leto, oziroma za 1 milijardo dolarjev.

Na bobne vojne pa igra tudi Kitajska. Širijo se govorice, po katerih bo Kitajska v kratkem opravila tretji test svoje proti-satelitske rakete, ki lahko zadene objekte do višine 16 km. Dva uspešna testa je Kitajska opravila že leta 2007 in 2010. Obenem bo Kitajska v naslednjih letih v orbito poslala 20, pod narekovaji, “domačih” GPS satelitov. Četudi lahko z dotičnimi potezami odvrne zunanjo agresijo, pa se Kitajska soočasno spopada tudi z notranjimi težavami. Več-sto zagovornikov medijske svobode je protestiralo pred uredništvom časopisa v provinci Guanghzou. V uredništvu časopisa so namreč zamenjali kritičen uredniški prispevek o ustavnih pravicah z manifestom o odlikah Komunistične partije.

V problematično državico Severne Koreje sta na obisk odšla ameriški kongresnik Bill Richardson in visok predstavnik internetnega giganta Google, Eric Schmidt. Ameriška administracija je obisku močno nasprotovala, vendar sta oba popotnika poudarila, da ne predstavljata ameriške države, oziroma privatnih interesov Googla. V Severni Koreji poskušata zagotoviti izpustitev priprtega korejskega-američana Kennetha Bae-ja, ki je bil zaprt zaradi neznanih razlogov. Kljub temu se špekulira, da poskušata vzpostaviti vezi s svežo vodjo Severne Koreje - Kim Jong Unom.

1005

V Franciji se je vnela debata o deljenju dobička na internetu. Drugi največji francoski ponudnik interneta - Free - je namreč onemogočil oglaševanje ponudnikov vsebin (recimo googlovega youtuba). Svojo odločitev je utemeljil z dejstvom, da se zaradi youtuba in podobnih storitev sooča z zmeraj večjo obremenjenostjo svojih povezav, a obenem ne more ceno omrežja prevaliti na naročnike. Prav tako pa ne dobi deleža od oglaševanja, ki dobijo ponudniki vsebin s svojimi platformami. Francoska vlada je onemogočanje oglaševanja sicer hitro prepovedala, saj internetni ponudnik Free nima pravice prikrojevanja vsebin, ki jih dobijo uporabniki.

Na irskem se je vnela debata o sharanju prosto-dostopnih vsebin na internetu. Združenje irksih nacionalnih časopisov želi namreč prepovedati, da bi tretje partije posredovale povezave do njihovih zastonjskih časopisnih vsebin. V svoj zagovor sicer razlikujejo sharanje povezav med privatnimi osebami in sharanje povezav, ki ga opravljajo profitne strani. Pod obstoječo zakonodajo namreč posredovanje povezava do neke vsebine ni interpretirana kot kršenje avtorskega prava, kar pa si združenje časopisov želi spremeniti.

Ameriške banke bodo morale plačati odškodnino ljudem, katerim so zasegle hišo zaradi neplačevanja kreditov. Banke namreč niso upoštevale pravno določenega postopka, prav tako pa so bile malomarno pri papirologiji, saj je bil glavni smoter le hitra izpeljava zasega nepremičnine. Odškodnine bodo znašale med 1000 in 125.000 dolarjev, banke pa so v hitro poravnavo privolile, saj se bodo s tem ponovno izognile nevarnosti dodatnih tožb. Zaseženih je bilo namreč 4 milijone domov, odškodnine pa se bodo izplačale plačala le 400 tisočim.