BritOFF preložene širitve

BritOFF preložene širitve

Aktualno-politična novica
21. 6. 2019 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10. uri

Drugi petkov BritOFF je kot po navadi namenjen pregledu novic iz Evropske unije. Začenjamo tam, kjer smo končali v prvem jutranjem BritOFFu - na Balkanu. Ministri članic Evropske unije za evropske oziroma zunanje zadeve so kljub priporočilu Evropske komisije do najkasneje oktobra preložili odločanje o začetku pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo. Zadržke do začetka pristopnih pogajanj so izrazili predvsem v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem. Parlament slednje države je prejšnji teden v sredo namreč sprejel resolucijo proti začetku pogajanj z Albanijo zaradi nezadostnega in neučinkovitega boja proti korupciji, odklonilen odnos pa se kaže tudi v zahtevi po vnovični uvedbi vizumov za vstop Albancev v Evropsko unijo. Na drugi strani je Slovenija poleg baltskih držav, višegrajske skupine, Bolgarije, Avstrije, Hrvaške, Italije in Malte ena izmed trinajstih držav, ki se odločno zavzemajo za začetek pogajanj z obema državama. Podobno držo je zavzel tudi evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn, ki je posvaril, da se s prelaganjem odločitve o začetku pristopnih pogajanj na kocko postavlja kolektivno verodostojnost Evropske unije, ki ji je po njegovem mnenju širitev na Zahodni Balkan v lastnem strateškem interesu. Na začetek pristopnih pogajanj Makedonija sicer čaka od leta 2005, ko je dobila status kandidatke, Albanija pa od leta 2014.

Evropski svet je bil prav tako neuspešen pri poskusu, da bi države članice dosegle soglasje o zasledovanju cilja neto ogljične nevtralnosti. Dogovor o določitvi ničelne stopnje neto izpustov toplogrednih plinov do leta 2050 so blokirale Estonija, Poljska, Češka in Madžarska, torej države, katerih gospodarstvo sloni na uporabi fosilnih goriv. Pogajanja o sporazumu se bodo nadaljevala na vrhu Evropske unije oktobra, kar pomeni, da se bo Unija vrha Združenih narodov v septembru in srečanja G20 prihodnji teden v Osaki udeležila brez zavezujočega ciljnega datuma za dosego razogljičenja.

So bili pa voditelji članic bolj složni glede gospodarskih sankcij proti Rusiji. Soglasno so namreč podprli vnovično šestmesečno podaljšanje gospodarskih sankcij, ki so jih leta 2014 uvedli zaradi priključitve Krima. Trenutne sankcije se iztečejo konec prihodnjega meseca, njihovo podaljšanje pa Evropska unija utemeljuje z ruskim nespoštovanjem mirovnih dogovorov, sprejetih v Minsku septembra 2014 in februarja 2015. Uvedeni ukrepi se nanašajo na gospodarski oziroma finančni, energetski in obrambni sektor; pet največjih ruskih bank v državni lasti ima tako omejen dostop do primarnih in sekundarnih kapitalskih trgov Evropske unije, prav tako pa do njih lahko le omejeno dostopajo nekatera energetska in obrambna podjetja. V okviru gospodarskih sankcij vlada embargo na izvoz in uvoz orožja ter druge vojaške opreme, preprečujejo pa tudi dostop do nekaterih tehnologij, ki se uporabljajo za pridobivanje in proizvodnjo nafte v globokem morju in na Arktiki.

 

Ob 8. uri

Potem ko je nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga v sredo podal soglasje k prodaji Abanke Novi Kreditni banki Maribor, ki je v večinski lasti ameriškega finančnega sklada Apollo Global Management, sta strani podpisali še prodajno pogodbo in razkrili vrednost transakcije: kupnina znaša 444 milijonov evrov, dodatnih 67 milijonov pa se bo v državno blagajno steklo iz naslova že izplačanih dividend za lansko poslovno leto. Ministrstvo za finance bo 90 odstotkov kupnine namenilo za zniževanje javnega dolga, 10 odstotkov pa bo pristalo v demografskem rezervnem skladu. Transakcijo morajo odobriti še regulatorji trga - Banka Slovenije, Evropska centralna banka in varuh konkurence - njen zaključek pa je pričakovati do konca tega leta.

Pred gruzijskim parlamentom se je zbralo približno deset tisoč protestnikov, ki so izrazili svoje neodobravanje ob obisku poslanca ruske dume Sergeja Gavrilova. Slednji je v gruzijskem parlamentu prevzel predsedovanje srečanju medparlamentarnega zbora ortodoksnih kristjanov, ki mu prisostvuje okoli 100 članov iz 25 delegacij, kar je razburilo številne predstavnike opozicije, ki so izsilili prekinitev seje. Hkrati so pozvali k protestom, na katerih zahtevajo odstop predsednika parlamenta Iraklija Kobačidzeja, saj po njihovem mnenju ne bi smel dovoliti nagovora ruskega poslanca s sedeža gruzijskega parlamenta, sploh pa ne nagovora Gavrilova, ki naj bi sodeloval v vojni v Abhaziji med letoma 1992 in 1993. Del protestnikov je poskušal vdreti v parlament, vendar jih je na dvorišču ustavila in s solzivcem razgnala policija.

Po petem krogu glasovanja o novem predsedniku Konservativne stranke, ki bo postal tudi novi britanski premier in tako nasledil odhajajočo Thereso May, v igri za ti funkciji ostajata nekdanji zunanji minister in londonski župan Boris Johnson ter trenutni zunanji minister Jeremy Hunt. Prejela sta 160 oziroma 77 glasov od skupno 313 torijskih poslancev, tretji kandidat, minister za okolje Michael Gove, pa 75. Med Johnsonom in Huntom bo z glasovi po pošti sedaj izbiralo okoli 160 tisoč članov stranke, rezultati pa naj bi bili predvidoma znani naslednji teden.

Za konec še skok na Balkan, natančneje v Srbijo, kjer razburja osnutek novega Zakona o verski svobodi, ki so ga pripravili v Črni gori. Ta predvideva, da bi morale vse verske skupnosti v državi predložiti dokaze o lastništvu svojih objektov pred letom 1918, ko je Črna gora vstopila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Če lastništva verske skupnosti ne bi mogle dokazati, bi objekti pripadli državi. V zrak so skočili predvsem predstavniki srbske pravoslavne cerkve, češ da nameravajo oblasti na ta način nacionalizirati več sto cerkva in samostanov na ozemlju Črne gore, oglasili pa so se tudi nekateri srbski politiki. Minister brez listnice, zadolžen za področje inovacij in tehnologije, in predsednik Srbske narodne stranke Nenad Popović je tako administracijo črnogorskega predsednika Milana Đukanovića označil za zločinsko, češ da Srbiji cerkva niso jemali ne Turki v obdobju svoje 500-letne vladavine, niti ustaši niti nacisti. Zaradi teh besed je črnogorsko zunanje ministrstvo na zagovor poklicalo srbskega veleposlanika Zorana Bingulaca, v Podgorici pa pričakujejo, da se bo uradni Beograd ogradil od Popovićevih izjav.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness