Britoff propadle zarote

Britoff propadle zarote

Aktualno-politična novica
11. 11. 2020 - 10.00
 / BritOFF

Ob 10. uri 

»Pomni, le pomni 5. november smodniškega izdajstva in zarote. Ne vidim razloga, zakaj bi bilo smodniško izdajstvo kadarkoli pozabljeno.« Zarota, s katero naj bi leta 1605 razstrelili angleški parlament in protestantskega kralja Jakoba prvega nadomestili z njegovo katoliško hčerjo Elizabeto Stuart kot marionetno figuro, vsekakor ni pozabljena. Pa naj bo zaradi Miltonove pesmi, ki je sčasoma postala uspavanka, ali filma V kot vroče maščevanje. V zgodovinskem BritOFFu pa o argumentu, da zarote ne bi smeli pozabiti tudi kot lekcije o izredno slabem načrtovanju velikega buma, ki naj bi odpravil versko preganjanje katolikov. Ti so morali svojo vero takrat prakticirati na skrivaj.

Osnovni načrt zarotnikov katolikov je torej bil zasejati kaos z razstrelitvijo parlamenta, ubiti kralja in smetano protestantskega plemstva ter sprožiti ljudski upor v okolici bivališča devetletne princese Elizabete, kar bi privedlo do njenega kronanja kot katoliške kraljice, kar ni slab plan. Vsekakor bolj učinkovit kakor predhodni katoliški načrt, po katerem bi dva jezuita ugrabila kralja in ga zadržala v londonski utrdbi, dokler ne bi spremenil svojega mnenja o katolikih. Kako naj bi ga sama zadržala, ni znano. Vendar pa so se pri izvedbi načrta razstrelitve parlamenta pojavile številne težave. Zarotniki za državni udar niso pridobili podpore papeža, ki je menil, da bi nasilen poskus prevzema oblasti uničil preostale katolike. Prav tako niso dobili podpore strastnega katolika, španskega kralja Filipa drugega, ki je v tem času poskušal izboljšati odnose z angleškim kraljem. Kljub temu so nadaljevali z načrtom. Dalje; zarotniki so v svoje vrste sprejeli več novih članov, preprosto zato, ker so ti ponesreči izvedeli za načrt. Razstrelitev bi morala biti februarja 1605, vendar so otvoritev parlamenta zaradi kuge prestavili na november. V tem času so v klet takrat lažje dostopnega parlamenta dovozili 36 sodov smodnika.

Čakanje pa je zarotnikom najedalo živce. Začeli so se jim porajati dvomi o moralnosti poboja nedolžnih ljudi, poleg tega naj bi bili na otvoritveni seji parlamenta prisotni mnogi katoliški plemiči. Vodja Robert Catesby je sicer zavrnil možnost svarjenja katoliških parlamentarcev, vendar pa je 26. oktobra katoliški baron Monteagle kljub temu prejel anonimno pismo. V njem je bilo predlagano, da naj si izmisli izgovor in preskoči otvoritveno slovesnost, če ne želi izkusiti »groznega udarca nad parlamentom«. Avtor pisma ni znan, vendar je moral biti eden izmed zarotnikov. Baron ni razumel vsebine pisma in ga je predal drugim parlamentarcem in kralju. Kralj je v pismu zbodla beseda »blow«, zaradi katere je pomislil, da zarota vsebuje ogenj in smodnik. Asociacija je bila verjetno hitra, ker je bil tudi Jakobov oče Henrik umorjen na podoben način. Zarotniki so vedeli za pismo, poslano baronu Monteaglu, a vseeno niso odpovedali načrta. 5. novembra so zarotnika Guya Fawkesa in sode smodnika odkrili v kleti pod lordsko zbornico. Po mučenju Fawkesa in usmrtitvi večine zarotnikov je parlament nadaljeval s sprejemanjem antikatoliške zakonodaje. Med drugim katoliki niso smeli volili do leta 1829. Morda bi bilo vendarle bolje, če bi zarotniki upoštevali utilitaristično filozofijo in ne svarili prijateljev, naj si slučajno vzamejo počitnice.

 

Ob 8. uri

Slovenska vlada je sprejela šesti protikoronski zakon. Ta podaljšuje subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki bo veljalo do marca, in moratorij na kredite še za eno leto. Do konca januarja se podaljšuje tudi subvencioniranje nadomestil plač za delavce, ki morajo zaradi varstva otrok do petega razreda osnovne šole ostati doma, ali pa tiste, ki zaradi karantene doma ne morejo opravljati dela. Karanteno bo po novem lahko odredil tudi osebni zdravnik.

Na novo zakon vzpostavlja povračilo fiksnih stroškov lastnikom podjetij, katerih prihodek se je zmanjšal za 40 odstotkov ali več. V primeru, da ti poslujejo v objektih lokalne skupnosti ali države, pa jim do konca leta ni treba plačevati najemnine. Država bo finančno pomagala tudi socialnovarstvenim zavodom, tako da bo pokrila izgube prihodkov zaradi manjšega števila ljudi v zavodih. Študentom ne bo treba plačati najemnine za čas nebivanja v študentskih domovih, enako velja tudi za prispevek staršev vrtčevskih otrok. Zvišale pa se bodo globe za kršitelje ukrepov, kot je zbiranje na javnih krajih, tudi do 15.000 evrov. Premier Janez Janša je napovedal tudi sprejetje sedmega paketa, namenjenega industrijam, ki do sedaj v protikoronskih zakonih še niso bile obravnavane.

Po mesecih pogajanj je evropski parlament skupaj s članicami dosegel dogovor o 1,3-bilijonskem sedemletnemu proračunu, ki ga morata potrditi tako parlament kakor Svet EU. Paket je za 16 milijard evrov večji od dogovora, sprejetega na julijskem srečanju premierov članic. Proračun bo s 15 milijardami evrov okrepil programe Erasmus plus, naložbe v raziskovanje in zdravstvo. Sredstva naj bi črpali iz kazni, ki jih Evropski uniji plačajo podjetja, kršitelji evropske zakonodaje, npr. pravil o varstvu konkurence. Poleg tega proračun vsebuje doseganje višjih ciljev pri biotski raznolikosti, boju proti klimatskim spremembam in enakosti spolov. Kar 30 odstotkov celotnega proračuna mora tako biti vloženega v projekte, ki zmanjšujejo učinke klimatskih sprememb.

Milijarda evrov naj bi nas pripravila na prihodnje pandemije ali podobne krize. Za pokritje stroškov proračun, namesto povišanja prispevka članic, predvideva postopno izkoriščanje novih virov zaslužka, kot so trgovanje z izpusti ali davek na nereciklirane plastične odpadke. Leta 2024 naj bi Evropska unija vzpostavila digitalni davek, od 2026 pa bi del stroškov pokrili z davkom na finančne transakcije korporacij.

Potrditev proračuna ogroža morebitni veto madžarskega premiera Victorja Orbana. Tega moti pogojevanje dostopnosti sredstev z upoštevanjem vladavine prava, ki je po mnenju premierja zarotniško povezan z milijarderjem Georgom Sorosom. Proračun mora biti v parlamentu potrjen do konca leta, za tem pa ga morajo ratificirati državni parlamenti.

Neokuženi danski nerci, krznene živali, pri katerih so odkrili mutirani koronavirus, so se izognili pobitju. Danska opozicija namreč nasprotuje vladnemu predlogu, po katerem bi ubili 17 milijonov nercev zaradi strahu, da mutirani virus, ki se lahko prenaša z nerca na človeka, otežuje razvoj cepiva. Opozicija, katere strinjanje bi bilo potrebno za tričetrtinsko parlamentarno podporo zakonu, je izpostavila, da odločitev o poboju ni bila dovolj trdno znanstveno utemeljena. Danski rejci so tako prekinili poboje zdravih živali, ubili pa bodo vse že okužene s koronavirusom.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness