Ob 10. uri

Kaj imata skupnega beseda prosim in demokracija? V današnjem pojmovanju pomena vljudnosti pri sobivanju z ljudmi je beseda prosim znak civiliziranosti, pripravljenosti za sodelovanje. Za helenistične Grke je nakazovala na umiranje demokracije in nujnost prilagoditve avtoritarni vladavini. Zgodovina pač ne more ohraniti enotnosti pomena niti najbolj vsakdanjih besed. 

Beseda prosim v času Grkov klasične dobe ni obstajala, torej beseda vljudnosti kot dodatek prošnji ali zahtevi ni obstajala. Grki namreč niso menili, da je beseda prosim oziroma kakršna koli vljudna fraza nujen dodatek ukazu ali zahtevi. Zahteva »Podaj mi oljenko!« ni veljala za znamenje nevljudnosti, ne glede na družbeni sloj sogovorcev.

Vljudnost in stopnje vljudnostnega izražanja so seveda obstajale. Grk je posebej spoštovanemu učitelju lahko dejal »Z veseljem bi se učil pri vas.« namesto »Nauči me!«, ni pa bilo družbeno predpisano. Zatorej le 12 odstotkov grške literature iz 4. in 5. stoletja pred našim štetjem vsebuje vljudnostne fraze. Sodobni prevajalci teh del so tako v prenagljenem kopiranju trenutnih norm v besedila vstavljali prosim in druge vljudnoste fraze, kamor ne sodijo. 

A v tretjem stoletju pred našim štetjem so Grki začeli vstavljati besedo prosim v povedi. Ne v postavljanju zahtev sužnjem ali ženskam, teh tako nikoli niso šteli za enakovredne, ampak v pogovorih z moškimi istega ali višjega družbenega statusa. Neobveznost vljudnostnih besed so Grki, živeči v demokratičnih polisih, namreč smatrali kot znamenje egalitarnosti družbe, visoko cenjene vrednote. Močno so se držali Sofoklejeve misli »Vsak lahko prispeva kakšno modro misel.« in družbo varovali pred nastankom novih hierarhij med svobodnimi državljani polisa. To je vendar bila družba, npr. atenska, ki je s črepinjsko sodbo v desetletno izgnanstvo pošiljala posameznike, ki bi s svojimi previsokimi ambicijami sesuvali demokratično ureditev. Ljudska skupščina je bogatašem »balansirala« bogastvo s tem, da jim je podelila vlogo financiranja umetnosti ali vojaškega pohoda. Jezik med vsemi državljani govorjen, med vsemi brez prosim, je le utrjeval ideologijo demokracije. 

In potem je makedonski kralj Filip drugi premagal grške polise in jim odvzel politično neodvisnost. Njegov sin, Aleksander Eh-še-kar-v-redu je grščino uvedel kot uradni jezik imperija od Grčije do Indije. Grščina je sedaj postajala jezik ljudstev, stoletja živečih v strogo hierarhično ločenih družbah. Na primer Perzijcev, ki so po Aleksandrovemu imperiju poskušali razširiti navado globokega priklanjanja pred vladarjem. Ti, genetsko gledano »ne-Grki«, so močno soustvarjali grško helenistično imperialno kulturo in v jezik vnesli besedo prosim. Ta je postala signal družbene neenakosti; vedno uporabljena le pri nagovarjanju družbeno močnejših.

Ob 8. uri

Vrhovno sodišče El Salvadorja je preklicalo odločitev predsednika o razglasitvi izrednih razmer. Predsednik Najib Bukele je z razglasitvijo izrednega stanja nameraval podaljšati pandemijske ukrepe brez potrditve podaljšanja s strani Kongresa. Kongres je izredno stanje razglasil marca, ponovno pa bi o njem morali razpravljati ta ponedeljek, a je predsednik pred tem trajanje izrednega stanja samovoljno podaljšal. Šestmilijonska država ima sicer 1413 potrjenih primerov okužbe s koronavirusom.

Medtem ko premier Viktor Orban vlada z odloki, se madžarski parlament ukvarja s »kulturnim« bojem. Parlament oziroma udobna večina stranke Fidesz je potrdila zakonodajo, po kateri transspolne osebe ne morejo legalno obstajati. Zakon namreč definira spol na podlagi kromosomov in tako preprečuje spreminjanje oznake spola na uradnih dokumentih. Zakon transspolnim osebam tudi prepoveduje izbiro kateregakoli imena, saj se more njihovo ime na dokumentih ujemati s spolom, določenim ob rojstvu, ter s seznamom imen Akademije znanosti, ki določa, katera imena so ženska ali moška. Kritiki zakona so predvsem napovedali porast diskriminacije trans oseb, tudi zato, ker morajo Madžari pogosto kazati svoje osebne dokumente. Zakon mora še podpisati predsednik Janos Ader, Orbanov ideološki zaveznik. 

Podjetje Revoz bo odpustilo več kot štiristo delavcev. Zaradi »doslej zbranih informacij o upadu naročil na globalni ravni« namreč ne bodo zagnali nočne izmene, kot so sicer napovedali maja. Drugi dve izmeni bosta delovali v polnem obsegu. Odpustili bodo predvsem agencijske delavce in tiste pred upokojitvijo. 

Ob stoletnici požiga tržaškega Narodnega doma ga Italija vrača slovenski manjšini. Po odločitvi italijanskega notranjega ministrstva bo dosedanja lastnica, tržaška univerza v zameno prejela prostore nekdanje vojaške bolnišnice, kamor bi sčasoma lahko preselili prevajalski oddelek. Tržaški časopis Il Piccolo še poroča, da bo predaja 13. julija zgolj simbolna, urejanje prenosa lastništva pa bo trajalo leta, pri čemer bo potrebno tudi soglasje tržaškega občinskega sveta. Obe stavbi bi tako najprej brezplačno prenesli v državno lastništvo. Za opravljanje celotnega Narodnega doma bosta tako po 13. juliju odgovorni Skupnost slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza.