britoff protestov

Današnje vesti so v znamenju protestov. Na ulicah španske Pamplone že drugi dan demonstrirajo dekleta, ženske in moški proti odločitvi španskega sodišča, da v primeru skupinskega posilstva osemnajstletnice na priljubljenem festivalu San Fermin julija lani, obdolženih pet storilcev obsodi le za spolni napad in ne posilstvo. Protestniki zahtevajo suspenzijo sodniškega zbora, ki je v primeru odločalo in ponovno sojenje. Španska zakonodaja namreč v primeru posilstva, še vedno zahteva predložitev materialnih dokazov žrtve, kar v mnogih primerih zapoznelih prijav kaznivega dejanja ni več relevantno. Več kot trideset tisoč ljudi, ki se je na ulicah Pamplone zbralo že drugi dan poleg ponovnega sojenja zahteva tudi spremembo zakonodaje.

Protestirajo tudi na Tajskem in sicer proti luksuznem stanovanjskem projektu tajske vojaške vlade, ki je oblast prevzela v vojaškem udaru leta 2014. Generali v severnem tajskem mestu Chiang Mai gradijo luksuzna stanovanja za sodne uradnike in s podiranjem dreves ogrožajo občutljiv ekosistem v sicer izredno priljubljenem nacionalnem parku doline Doi Suthep. Več kot 1200 protestnikov od oblasti zahteva takojšnje prenehanje gradnje in ponovno pogozditev območja. Na Tajskem so sicer protesti in javna zborovanja od vojaškega udara dalje prepovedani.

Skoraj dva tedna pa z demonstracijami vztrajajo tudi protestniki v srednje ameriški Nikaragvi. Protesti, ki so se začeli 21. aprila proti napovedani pokojninski reformi, ki želi uvesti postopno zviševanje vplačil v shemo pokojninskega zavarovanja, pri čemer bi se višina pokojnin sorazmerno znižala. Denar, ki bi ga sicer morali dobiti upokojenci bi bil namenjen za stroške zdravstva. Najdaljši protesti v 11 letni vladavini trenutnega predsednika Daniela Ortege so zaradi policistov, ki proti protestnikom uporabljajo prave naboje, do sedaj zahtevali že 43 smrtnih žrtev in več sto protestnikov ranili. Posebnost protestov je v tem, da jih aktivno podpira katoliška cerkev, ki shode v mnogih mestih tudi pomaga organizirati.

Masivna železna ograja, po svojih funkciji podobna rezilni žici na reki Kolpi, je na mehiško-ameriški meji danes po več kot enomesečnem pohodu ustavila migrantsko karavano Pohod brez meja, ki želi opozoriti na nevarnosti, ki pretijo migrantom v matičnih državah in na poti iz Latinske Amerike v ZDA. Migrantje iz Gvatemale, Hondurasa in Salvadorja so v obmejno mehiško mesto Tijuana prispeli peš in pred vstopom v združene države Amerike na meji protestirali proti ostri azilni politiki ZDA. Večina izmed njih želi v ameriškem mestu San Diego zaprositi za azil. Tistim, ki nimajo dobro argumentirane azilne prošnje je ameriška obmejna policija iz San Diega raje svetovala povratek, kot pa ilegalni prehod državne meje, ki bi lahko rezultiral v deportaciji in trajnem izgonu iz ZDA.