OSMA

Predsednika Rusije in ZDA sta dosegla dogovor, da bodo pogajanja o sirijski tranziciji potekala pod okriljem Organizacije združenih narodov. To najverjetneje pomeni nadaljnjo veliko vlogo omenjenih velesil, saj sta zaradi svoje pozicije v varnostnem svetu OZN ključni pri sprejemanju odločitev. Željo po tem, da bi šlo pri tranziciji za političen proces pod sirskim vodstvom, so naznanili na srečanju G20 v Turčiji.

Francoska vojna letala so napadla sirsko mesto Raka, ki ga je Islamska država razglasila za svojo prestolnico. Pred petkovimi napadi v Parizu se je Francija le v manjši meri lotevala tovrstnih akcij v Siriji. Od razglasitve izrednega stanja in po tem, ko sta premier in predsednik večkrat ponovila, da se je država znašla v vojni, se je Francija tudi dogovorila z ZDA, da bodo povečali izmenjavo podatkov med državama. ZDA bodo Franciji pomagale predvsem s podatki o potencialnih tarčah v Siriji in Iraku. Posledice petkovega napada se sicer kažejo tudi v drugih državah - britanski premier David Cameron je tako napovedal najvišje zvišanje izdatkov za varnost od napada v Londonu leta 2005.

ZDA so pet zapornikov po trinajstih letih premestile iz Guantanama in poslale v Združene arabske emirate. Prvotni načrt, vrniti jih v njihovo domovino Jemen, je padel v vodo, saj tam poteka državljanska vojna. Zaporniki so v Guantanamu dobro desetletje preživeli brez vsakršne obtožbe, njihova premestitev pa je del načrta končnega zaprtja zapora. 107 zapornikov ostaja v Guantanamu.

DESETA

V južnokorejskem Seulu se je protivladni protest, ki se ga je pod vodstvom sindikatov udeležilo več kot 70 tisoč ljudi, končal s spopadom z več kot 20 tisoč policisti, ki so skrbeli za red in represijo. Napeto je bilo že pred protestom, ko so policisti v civilu med tiskovno konferenco poskušali aretirati predsednika Korejske konfederacije sindikatov Hana Sang-Kyuna, ki ga krivijo organizacije nedovoljenih protestov prvega maja. Aretacijo so preprečili sindikalni tovariši. Protest pred mestno hišo je potekal zaradi nasprotovanja konzervativni predsednici Park Geun-Hye in njenim biznisu prijaznim reformam ter poskusu desničarskega revizionizma s spremembo šolskih zgodovinskih učbenikov. Protestniki, med katerimi je bilo tudi veliko kmetov, ki se borijo proti liberalizaciji zaščitenih prehranskih trgov, so se napotili tudi proti predsedniški palači, vendar je bila pot blokirana s policijskimi avtobusi. Na te so navezali vrvi in jih poskušali premakniti, vendar neuspešno. Policija se je odzvala z robokopi, vodnimi topovi, solzivcem in aretacijami.

Ukrajinski parlament je še drugič zavrnil predlog zakona, ki bi delavkam, delavcem in vsem vmes, ki pripadajo LGBT skupnosti, omogočil zaščito pred odpuščanjem zaradi njihove spolne usmeritve ali identitete. Sprejetje zakona je bila ena od zahtev, ki jih je Evropska unija postavila Ukrajini, da bi njihovi državljani lahko po Uniji potovali brez vizumov. Vendar pa je ukrajinskim zakonodajalcem očitno bolj pomembno, da homoseksualci in ostali ostanejo brez kakršnekoli zaščite pred diskriminacijo. Ukrajina tudi sicer nima zakonodaje, ki bi LGBT skupnost ščitila pred diskriminacijo, napadi na njih pa se v zadnjih dveh letih pod evropsko podprto vlado le stopnjujejo in često ostanejo nepreganjani.

V petek se je končala najdaljša stavka v 60-letni zgodovini nemškega letalskega prevoznika Lufthansa. Kabinsko osebje in nekateri zaposleni na treh letališčih, ki jih družba upravlja, so stavkali sedem dni, vodstvo pa je bilo prisiljeno odpovedati skoraj 4.700 letov, to je skoraj četrtino vseh. Stavkali so zaradi načrtovanih sprememb shem upokojevanj, s katerimi vodstvo želi povečati profite podjetja. Stavko so prekinili kljub temu, da dogovora niso dosegli, je pa predsednik sindikata UFO na petkovem zaključnem zborovanju napovedal, da v primeru nespremenjene situacije stavke lahko pričakujemo kadarkoli.