5. 4. 2018 – 10.05

BritOFF pušča prstne odtise

10:05

Pozdravljeni v četrtkovem Britoffu, kjer se posvečamo regulaciji tehnologije. Danes o zbiranju in povezovanju podatkov prosilcev za azil in migrantov v podatkovnih bazah schengenskega območja.

Prejšnji teden je Agencija Evropske unije za temeljne pravice FRA namreč izdala poročilo, v katerem opozarja na hude pomanjkljivosti že obstoječih baz podatkov in opozarja na potencialne kršitve človekovih pravic ob načrtovani vzpostavitvi štirih novih. V prihodnosti naj bi bile vse baze tudi povezljive med sabo, kar po mnenju agencije pomeni še večjo nujo za poenotenje praks pri vnosu osebnih podatkov.

Agencija je s stališča zaščite pravic, ki jih zagotavlja Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vzela v precep tri baze podatkov: Schengenski informacijski sistem SIS II, Vizumski informacijski sistem in bazo prstnih odtisov Eurodac. Agencija je v svojem poročilu sicer ugotovila, da so biometrični podatki prosilcev za azil in migrantov ponavadi pravilni, veliko napak pa je odkrila pri vnosu alfanumeričnih podatkov. Gre predvsem za osebna imena ter kraje in datume rojstva. To po mnenju agencije lahko vodi v kršitve pravic prosilcev za azil, saj bi bil posameznik zaradi napačnih vnosov lahko obtožen namernega ponarejanja indentitete in posledično navajanja lažnih vzrokov prošnje za azil.

Agencija je prav tako opozorila na neskladje med kvaliteto podatkov, ki jih v Vizumski informacijski sistem vpisujejo države članice EU, in podatkov, ki jih v Eurodac vpisuje Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice oziroma na kratko eu-LISA. Prosilci za azil trenutno namreč nimajo pravne poti, po kateri bi lahko izpodbijali neskladje med svojimi biometričnimi in alfanumeričnimi podatki v različnih informacijskih bazah. Agencija je zato pozvala k enotnim evropskih navodilom glede vnosa osebnih podatkov, kot jih že prakticira eu-LISA. Ta namreč pri zapisih upošteva lokalne različice poimenovanj in različne koledarske sisteme pri določanju datuma rojstva.

Agencija je veliko pomislekov izrazila tudi glede dostopa različnih profilov uradnih oseb do baz podatkov o prosilcih za azil. Pravosodni organi držav, iz katerih prosilci bežijo, bi namreč lahko v skupne baze podatkov posameznike vpisale kot osumljence za kazniva dejanja ali nadzirale stanje njihovih prošenj za azil v EU. Prvenstveno gre za bazi Europol in Interpol, ki vsebujeta podatke o osebah, osumljenih mednarodnega kriminala, predvsem s področja organiziranega kriminala, spletnega kriminala in terorizma. V evropsko bazo Europol lahko osumljence vpisujejo tudi države izven območja EU. Države članice EU bi morale tako v prihodnosti temeljito preveriti vse vnose tretjih držav in preprečiti avtomatsko povezovanje takih podatkov med bazami.

Preveč širokosrčna povezljivost evropskih baz podatkov o prosilcih za azil z bazami podatkov na ravni držav EU bi lahko ogrozila tudi človekove pravice migrantov na področju zdravstva in sociale. Britanska vlada je namreč decembra lani že podaljšala uredbo, s katero lahko pravosodni organi zahtevajo nezdravstvene podatke o migrantih iz baze podatkov Britanske nacionalne zdravstvene službe NHS.

8:05

Brazilsko vrhovno sodišče je bivšemu brazilskemu predsedniku Luizu Ináciu Luli da Silvi zavrnilo prošnjo za prestavitev prestajanja 12-letne zaporne kazni zaradi protikorupcijske obsodbe. Da Silva bi tako lahko zaporno kazen začel prestajati že ta teden, po brazilski zakonodaji pa mu je od obsodbe naprej onemogočeno tudi kandidiranje na predsedniških volitvah v oktobru. Za potrditev zaporne kazni se je javno zavzel tudi general brazilske vojske Eduardo Villas Boas, kar je Amnesty International označil kot grožnjo vladavini prava. Da Silva je bil zaradi prejemanja podkupnin od gradbenega podjetja OAS v domnevni višini milijona evrov obsojen julija lani, njegovo pritožbo pa je prizivno sodišče zavrnilo v ponedeljek. Da Silva, sicer ustanovitelj brazilske Delavske stranke in predsednik države med letoma 2003 in 2010, vse obtožbe zavrača. Ob zaključku mandata leta 2010 je bil eden izmed najbolj priljubljenih brazilskih predsednikov, predvsem zaradi svojih programov proti revščini, veliko podporo pa uživa tudi njegova trenutna predsedniška kandidatura.

Vodstvo Facebooka je naznanilo, da je podjetje Cambridge Analytica dostopalo do 87 milijonov uporabniških profilov, kar je 37 milijonov profilov več kot ob razkritju spornega posla pred štirinajstimi dnevi. Pri Cambridge Analytica sicer še vedno zatrjujejo, da so imeli dostop do zgolj 30 milijonov večinoma ameriških profilov. Facebook je v luči zaslišanja pred Kongresom, ki čaka ustanovitelja Marka Zuckerberga naslednji teden, objavil tudi več sprememb za domnevno zaščito uporabnikov. Razvijalci aplikacij tako ne bodo več imeli dostopa do osebnih informacij v profilih in do seznama gostov in njihovih prispevkov na straneh dogodkov. Onemogočeno naj bi bilo tudi iskanje profilov s pomočjo telefonske številke ali elektronskega naslova. Preiskavo glede vloge Cambridge Analytica v volilnem procesu sta na začetku tedna že napovedali tudi Nigerija in Kenija. V Nigeriji naj bi podjetje namreč poskušalo očrniti kandidaturo muslimanskega kandidata Muhammada Buharija.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.