Britoff revolucionarne skepse

0700

Moderna grška tragedija se končno premika k zadnjemu dejanju. Ciprasova vlada je zavrnila najnovejšo “velikodušno” ponudbo bruseljskih aparatčikov in mednarodnih kreditorjev ter sočasno napovedala razpis referenduma - ljudstvo se naj samo odloči o svoji usodi. Kaj se bo zgodilo sedaj, nobena od strani natančno ne ve. Finančni ministri evroobmočja so zaskrbljeni za vrednost skupne valute, medtem ko je grška oblast zaprla banke ter borzo in uvedla kontrolo nad premikanjem kapitala. Obsedeno stanje bo v veljavi vsaj mesec dni.

Argentinsko sodišče je odredilo zaplembo opreme več naftnih podjetij, ki vrtajo v bližini Malvinskih otokov, na starem kontinentu večinoma imenovanih Falklandski otoki. Navedeni razlog za sodniško odločitev je odsotnost dovoljenj za vrtanje, ki bi jih podjetja morala pridobiti od Buenos Airesa. Zaplemba v skupni vrednosti 156 milijonov dolarjev bo doletela pet podjetij, med njimi tri iz Velike Britanije in po eno iz ZDA in Francije. Še vedno pa se ne ve, kako namerava argentinska stran samo zaplembo izvesti, saj je področje Malvinov pod uradno vladavino angleške kraljice.

Prejšnji teden je vrhovno sodišče Združenih držav Amerike uzakonilo istospolne poroke po celotni državi. Seveda je bil pričakovan upor rdečih, torej republikanskih enklav v državi. Prvi korak je storil teksaški državni tožilec. Glede na njegovo tolmačenje zakona lahko matičarji, ki so na osebni ravni proti istospolnim porokam, dotičnim parom zavrnejo izvesti ceremonijo.

0800 - Iskanje objektivne resnice

Armenska prestolnica Jerevan je že več kot teden dni prizorišče protivladnih protestov. Originalni kamen spotike, ki je množice pripeljal na ceste, je bil dvig cene elektrike. Predsednik Serge Sarkisian je protestnike sicer pozval k dialogu, medtem ko so slednji dialog zavrnili in preprosto zahtevali ukinitev dvignjenih cen. Vlada je zahtevi deloma ugodila, obljubila je izplačevanje denarne pomoči v obliki subvencije pri plačevanju povečanih električnih računov, vse dokler se ne izvede zunanja revizija armenskega električnega ponudnika. Eden od razlogov nasprotovanja povečanju cene elektrike so ravno očitki korupcije znotraj podjetja.

Situacija je zaenkrat še mirna, vendar še zdaleč ni razrešena. Medtem ko vlada in policija protestnike pozivajo k umiku z glavne avenije, so se demonstranti premaknili na trg svobode. Obenem so sporočili, da potrebujejo dodaten čas za sprejem nadaljnjih odločitev.

Pri dvigu električnih cen je treba razumeti, da je armensko gospodarstvo v interesni sferi ruskega, kar realno pomeni, da je sporno električno podjetje v ruski lasti. Seveda so nekateri ruski politiki pričeli z govoricami, da proteste podpihujejo zunanje sile. Kremelj je medtem izbral zmernejši ton in izrazil upanje, da se kriza razreši mirno.

V postmaidanskem svetu je še težje kot poprej najti objektivne opise stanj. Stanje odkrite informacijske vojne odraža dejstvo, da namerava Bruselj izvesti propagandno akcijo proti tako imenovani ruski propagandi. Pomnimo, da so ankete med Nemci in Francozi pokazale, da evropska javnost ne verjame bruseljski interpretaciji ukrajinske krize - natančneje se zanjo ne krivi izključno Ruske federacije. Javni denar bo tako sponzoriral več medijskih projektov, namenjenih širjenju “pravilne” verzije zgodb tako na evropskih tleh kakor tudi pri stremenju k evropskim idealom v postsovjetskem prostoru.

Sličen odraz slednjega je incident v kirgizistanski prestolnici Biškek, kjer so civilna gibanja organizirala manjšo manifestacijo. Naslednji dan pa se je na spletu pojavil video, ki je kazal enega izmed organizatorjev ob snidenju z ameriškim veleposlanikom. Uraden izgovor je bil, da je bil sestanek že davno dogovorjen vnaprej. K situaciji prav tako ne pripomore slabo leto stara zgodba, zasledena sicer samo v nezahodnem bloku medijev, da je ameriška ambasada v Kirgizistanu prejela 130-tonsko pošiljko diplomatske pošte. Kaj je zajemala, se lahko le ugiba.

Glede na ukrajinsko izkušnjo je skepsa do protestov v državah ob Ruski federaciji do neke mere upravičena, po drugi strani pa jo je treba vedno jemati z zrnom soli. Vse bolj je namreč očitno, da je navkljub nikoli poprej videni dostopnosti informacij objektivna resnica vedno bolj stvar geopolitike in partikularnih interesov.