BRITOFF SINDIKATOV V KITAJSKEM WALMARTU

OSMA

Na izrednih parlamentarnih volitvah v Turčiji je zmagala vladajoča stranka Pravičnost in razvoj, s kratico AKP, ki je dobila skoraj 50 odstotkov glasov in bo tako lahko sama oblikovala vlado. Vse ostale stranke so v primerjavi z junijskimi volitvami izgubile, se je pa kljub temu v parlament uvrstila levičarska Ljudska demokratska stranka, skrajšano HDP, ki je komaj prestopila 10-odstotni prag za vstop v parlament. Kampanja strahu in teroriziranja lastnih državljanov, predvsem Kurdov, v mesecih pred volitvami se je torej izplačala.

Včeraj so iz Egejskega morja med Turčijo in Grčijo potegnili 11 trupel beguncev, večino med njimi žensk in otrok, ki so čez visoke valove želeli pripluti v Grčijo. V zadnjih petih dneh je tako v Egejskem morju umrlo že 50 ljudi.

V ameriškem vojaškem oporišču Fort Bragg v Severni Karolini je zavladal preplah, ko je eden od vojakov na zabavo ob noči čarovnic prišel oblečen v samomorilskega napadalca. Zaradi njegovega lažnega bombnega jopiča so vhod v oporišče pregledali bombni tehniki. Vojaki so bili pred zabavo posvarjeni, naj ne nosijo kostumov, ki bi lahko povzročili paniko, vendar še ni znano, ali bo norčavi vojak kakor koli kaznovan.

 

DESETA

Omanski sindikati v sektorjih, povezanih s pridobivanjem nafte in plina, so napovedali stavko zaradi velikega števila odpuščanj v letošnjem letu. Sindikati zahtevajo, da se odpuščanja končajo in letos odpuščeni delavci in delavke ponovno zaposlijo. Kljub prepovedi tovrstne industrijske akcije naj bi se stavka v primeru, da zahteve ne bodo uslišane, zgodila čez slabe tri tedne.

Kljub napovedanim spremembam katarske zakonodaje, ki naj bi izboljšale položaj migrantskih delavk in delavcev v državi, predstavniki Mednarodne konfederacije sindikatov pravijo, da gre za prevaro. Na Katar, ki bo leta 2022 gostil svetovno nogometno prvenstvo, so se vsuli številnimi očitki zaradi pogojev dela večinoma tujcev, ki gradijo infrastrukturo za prvenstvo.  Reforme, ki naj bi v veljavo stopile leta 2017, ne naslavljajo temeljnih problemov kršenja pravic - delavke in delavci bodo tako morali še naprej pridobiti dovoljenje delodajalca, da lahko zapustijo državo, in še naprej ne bodo imeli pravice do združevanja v sindikatih.

Delavke in delavci v ameriškem Walmartu na Kitajskem zahtevajo možnost demokratičnih volitev znotraj sindikata. Ustanovitev le-tega je bila dovoljena leta 2006, ko je to dopustilo vodstvo Walmarta v ZDA. Kitajska federacija sindikatov jim je takrat morala zagotoviti, da obstoj sindikata ne bo vplival na poslovanje. Po devetih letih relativno pasivnega sindikata zdaj aktivni sindikalisti zagovarjajo pravico do demokratično izvoljenega vodstva ter med delavstvom širijo informacije o tem, kakšne so naloge aktivnih sindikatov in kakšne so zaželene spremembe delovanja.

 

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.