deveta

5 let po hudem potresu je Haiti spet ali pa še vedno v krizi. Tokrat v politični. Državo pretresajo protesti zaradi korupcije v najvišjih vladnih krogih, razpadla pa jim je tudi vladna koalicija. Združene države Amerike in Združeni narodi, ki sta glavna donatorja najrevnejši državi na zahodni hemisferi, tamkajšnje politike pozivata k čimprejšnjim volitvam.

Spustimo se južno do Paragvaja. Tamkajšnji predsednik Horacio Cartes državne uradnike poziva, naj nehajo krasti. Ironično je, da je tudi sam že sedel zaradi korupcije, a je bil pozneje oproščen. Cartes, tobaški magnat in eden najbogatejših Paragvajcev, je dobil preblisk, da državno premoženje pripada ljudem. Klici k moralnosti in etičnosti še z druge strani Zemlje, torej.

Evropski parlament je končno le naredil korak naprej in sprejel resolucijo, ki posameznim državam dovoljuje prepoved gensko spremenjenih organizmov. Članice EU pa tudi po novi resoluciji še vedno ne smejo prepovedati prevoza pridelka čez svoje ozemlje. Nevladne organizacije sicer pozdravljajo resolucijo, a opozarjajo na njeno prej omenjeno pomanjkljivost. V Južni Ameriki namreč prihaja do številnih osemenitev naravnih rastlin z gensko spremenjenimi. Trenutno edini umetno gensko spremenjeni organizem, ki se prideluje v Evropski uniji, je Monsantova koruza MON810, večina katere se pridela v Španiji, je pa pred kratkim Monsantu na široko odprla vrata tudi Ukrajina.

Ostajamo v Španiji, kjer poteka proces proti enajstim anarhistom, aretiranim sredi decembra, čeprav uradne obsodbe sploh niso znane. V začetku tega tedna je sodnik spregovoril, da so pri njih našli knjigo z naslovom Proti demokraciji, da je njihovo združenje imelo notranjo organizacijo in birokratske strukture in da so uporabljali zelo zaščiteno spletno pošto - riseup.net. So knjiga, samoorganizacija in ponudnik elektronske pošte lahko indikatorji zločina? V Britoffu ob deseti bomo pogledali nekatere napovedi politikov o krčenju zasebnosti na spletu, podkrepljene z nedavnimi dogodki.

deseta

Pozdravljene Charlie Hebdojke in pozdravljeni Charlie Hebdoji in tudi tisti, ki to morda niste. Očitno se aktualnim dogodkom, ki množične medije zapolnjujejo z oznakama šokantno in senzacionalno, ne moremo izogniti niti v tehnološko-politični rubriki. Osredotočili se bomo na [sarkastično] đoint stejtment - skupinsko izjavo, oziroma del nje, ki so jo podpisali notranji in pravosodni ministri nekaterih držav Evropske unije, Združenih držav Amerike in Kanade v Parizu 11. januarja.

Gre za dokument, ki obsoja teroristični napad na svobodo govora. Podpisniki med drugim ugotavljajo, in to zadeva našo rubriko, da se internet vsepogosteje uporablja za podpihovanje sovraštva in nasilja. Podpisniki so že našli rešitev v širokem sodelovanju internetnih ponudnikov in odstranjevanju takih vsebin z interneta - torej v cenzuri.

Zagovorniki svobode spleta so se oglasili hitro. Trije milijoni so v Parizu marširali v podporo svobodi govora, trinajst vlad pa je predstavilo svoje načrte za cenzuro. Izjava seveda ni pravno zavezujoča, a teroristični napadi so v preteklosti že služili kot zastraševalno sredstvo, da so se bili ljudje pripravljeni odpovedati zasebnosti in osebni svobodi.

Ukrepanje je napovedal italijanski notranji minister, francoski je bil konkretnejši - razširil bi zakon, ki dovoljuje cenzuro pornografskih in nasilnih vsebin, ki jih lahko vidijo mladoletne oseba. Posmeha zaradi svoje izjave je deležen britanski premier, ki bi kar prepovedal šifriranje.

Cela izjava