V nemški prestolnici so potekali množični protesti proti rasizmu in proti skrajni desnici ter za solidarnost. V množici, ki je prehodila pot od Alexanderplatza skozi Brandenburška vrata do Stebra zmage, se je zbralo kar 240 tisoč ljudi. V protestu, ki je potekal pod sloganom “Solidarnost, ne marginalizacija”, je sodelovalo veliko število nevladnih organizacij, sindikatov, političnih strank in kulturnih institucij.

Nekdanji vodja malezijske opozicije Anwar Ibrahim je dosegel prepričljivo zmago na predčasnih volitvah za mesto poslanca v mestu Port Dickson. Ibrahim je vodja Stranke pravice za ljudi, s kratico PKR, ki je del vladajoče koalicije. Na parlamentarnih volitvah marca letos ni sodeloval zaradi kriminalne obtožnice, za katero trdi, da je bila politično motivirana in je bila sedaj umaknjena. Ibrahim je pred volitvami sklenil zavezništvo z nekdanjim premierom Mahathirom Mohamadom, da skupaj nastopita na volitvah proti premieru Najibu Razaku. Njuna koalicija je nato dosegla presenetljivo zmago proti Nacionalni fronti, ki Maleziji vlada vse od osamosvojitve leta 1957. Po dogovoru bo Mahathir, ki je pri 93 letih najstarejši voditelj vlade na svetu, odstopil in mesto prepustil Ibrahimu.

Mahathir in Ibrahim imata sicer dolgo skupno zgodovino, oba pa sta politični vzpon dosegla v Nacionalni fronti. Mahathir je verjetno najpomembnejša politična osebnost v moderni malezijski zgodovini in je služil kot predsednik vlade od leta 1981 do leta 2003 in tudi kasneje ohranil velik vpliv. Ibrahim je bil od leta 1991 do leta 1998 finančni minister v Mahathirovi vladi, od leta 1993 pa tudi podpredsednik in po vseh pričakovanjih Mahathirjev naslednik. Po medsebojnem sporu je bil leta 1998 odstranjen s položaja in obsojen zaradi sodomije. Zelo sporna odstranitev in obtožba sta sprožili začetek opozicijskih strank, ki so dvajset let kasneje prevzele oblast z Mahathirjem kot svojim voditeljem. Mahathir je medtem prišel v spor ne le z Najibom Razakom, svojim nekdanjim varovancem, ampak tudi z Nacionalno fronto, ki ga ni želela zamenjati, potem ko je izbruhnil korupcijski škandal v državnem skladu 1MDB.

Ameriški evangeličanski pastor Andrew Brunson je bil izpuščen iz turškega zapora in se je že vrnil v ZDA. Brunson je bil pred dvema letoma obsojen zaradi domnevnega sodelovanja s kurdskimi uporniki in Gulenističnim gibanjem, ki ga režim dolži za neuspeli poskus državnega udara leta 2016. Zaprtje Brunsona je postalo točka spora med ZDA in Turčijo še posebej, ko so se za njegovo izpustitev začele boriti evangeličanske skupine, ki imajo velik vpliv v ameriškem konservativnem gibanju in so še posebej blizu ameriškemu podpredsedniku Miku Pencu. Ameriški predsednik Donald Trump je Brunsonovo izpustitev označil za velik korak naprej v odnosih med Washingtonom in Ankaro.

Izboljšanje odnosov med ZDA in Turčijo pa sovpada s preizkušnjo trdnosti zavezništva med ZDA in Saudovo Arabijo, potem ko je po obisku na saudskem konzulatu v Carigradu izginil novinar Jamal Khashoggi. Turške oblasti trdijo, da imajo dokaze, da je bil Khashoggi na konzulatu ubit. Ameriški predsednik Trump je najprej povedal, da ne želi poslabšati odnosov s Saudovo Arabijo, saj bi to lahko ogrozilo sto milijard evrov težke saudske nakupe ameriškega orožja, v intervjuju danes pa je obljubil resne posledice, če se bodo obtožbe izkazale za resnične. Saudova Arabija je medtem napovedala, da se bo na kakršnekoli ukrepe proti njej zaradi izginotja Khashoggija odzvala z ekonomskimi sankcijami.

In še APR vikend čtivo:

Misja Dixie na Kitajskem