OSMA

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je na čavističnem zborovanju zatrdil, da bo opozicija referendum za njegov odpoklic izpeljala šele naslednje leto. Tako namreč zahtevajo vsi zakonski roki, če bi referendum želeli izvesti še letos, pa bi morali prvi zahtevek za to vložiti že januarja, ne pa šele v začetku maja. Datum je zelo pomemben, ker 10. januarja prihodnje leto začne teči predzadnje leto Madurovega mandata, kar pomeni, da v skladu z ustavo ob morebitnem uspehu referendumskega odpoklica na njegovo mesto stopi podpredsednik, nove volitve pa se do konca mandata ne izvedejo. Venezuelska volilna komisija je sicer danes objavila, da bo desna opozicija svojih 1,3 milijona podpornikov, ki so podpisali zahtevo za Madurov odhod, morala na volišča pripeljati med 20. in 24. junijem, kjer bodo s preverjanjem prstnih odtisov potrdili njihovo identiteto. Ko bo ta potrjena, se lahko začne naslednji krog zbiranja podpisov - štiri milijone v treh dneh.

Turški predsednik Redžep Tajip Erdogan se je odzval na špekulacije o svojem protestnem odhodu s petkovega pogreba boksarske legende Mohameda Alija. Potem ko je bil zaradi domnevnega pomanjkanja časa izključen iz nabora govorcev in mu je bilo preprečeno, da bo na Alijevo krsto po islamskem običaju položil blago iz Meke, je Erdogan po lastnih besedah ugotovil, da je Turčija v občutljivem obdobju, zato ima tam dovolj dela. Poleg tega pogrebne slovesnosti tudi niso imele nobenega verskega aspekta, pogreba pa se niso udeležili nobeni vidni politični voditelji, zato je z razočaranjem ugotovil, da ne bo možnosti za dvostranske pogovore.

Mehiške oblasti so aretirale dolgoletnega vodjo učiteljskega sindikalnega gibanja v južnem mestu Oaxaca Rubena Nuneza, ki ga obtožujejo pranja denarja. Več let naj bi namreč nezakonito nabiral denar svojih članov, ki pa se s tem ne strinjajo, saj so aretacijo označili za politično, vzpostavili cestne blokade in napovedali množične proteste za njegovo izpustitev.

DESETA

Indijski sindikati so od vlade zvezne države Tamil Nadu dobili potrdilo, da delavska zakonodaja enako velja tudi za delavke in delavce v informacijski tehnologiji. Odločitev je pomembna predvsem zaradi možnosti sindikalnega organiziranja v sektorju, v katerem do zdaj sindikati niso obstajali, ter priložnosti podajanja pritožb pristojnim institucijam v primerih kršitev delavske zakonodaje. Kljub tej razjasnitvi pa  naj v delavskem organiziranju vsaj za zdaj ne bi prišlo do večjih sprememb predvsem zaradi specifičnosti sektorja, v katerem delo poteka v manjših skupinah, veliko delavk in delavcev pa je migrantov.

Različnim stavkajočim delavskim kolektivom v Franciji se je pridružila še več kot četrtina pilotov in pilotinj letalske družbe Air France. S tem se je še povečal pritisk na francosko vlado, da naj upošteva zahteve delavk in delavcev, ki se ne strinjajo z nedavno spremembo zakonodaje, saj ta zmanjšuje delavske pravice na različnih področjih. V primeru letalskega prometa se stavka vrti predvsem okoli nove zahteve po dodatnih urah dela brez povišanja plačila. Stavkovne akcije ta teden množično potekajo tudi zaradi evropskega nogometnega prvenstva v državi ter z njim večje vidnosti, medijske pozornosti in povečanega pritiska na oblast, ki se trudi dogodek izpeljati brez večjih težav.

V spor o sindikalnem zastopstvu v Volkswagnovi tovarni v ameriškem Tennesseeju se je vključil še nemški sindikat IG Metal, a do dogovora še vedno ni prišlo. Predstavniki sindikata zahtevajo, da se z delavkami in delavci, ki so v tovarni glasovali v podporo oblikovanju sindikata, vstopi v kolektivna pogajanja. Temu še vedno nasprotuje vodstvo podjetja, kljub temu da je Nacionalni svet za delavske odnose odločil, da je to nezakonito. V korist jim sicer ni niti dejstvo, da hkrati s temi pogovori še vedno potekajo pogajanja med Volkswagnom in ameriškimi oblastmi glede odškodnine za goljufanje pri testih o izpustih.