OSMA

Tudi tokrat iz Turčije prihajajo slabe novice. Premier Ahmet Davutoglu je v soboto izjavil, da so Kurdi v Turčiji kot nekdaj armenske tolpe in da sodelujejo z Rusijo, kar je bilo v kontekstu zlahka razumeti kot grožnjo z genocidom. Spomnimo, Turčija je med letoma 1914 in 1918 z utemeljitvijo sodelovanja s sovražno Rusijo pobila poldrugi milijon Armencev. Vladajoča stranka za pravičnost in razvoj najbrž tudi zato pripravlja nov zakon, ki bo turški vojski omogočil praktično imuniteto za morebitne zločine, zagrešene med vojaškimi operacijami. Zakon namreč predvideva, da bo moralo tožilstvo, ki bo odkrilo domnevno sporno dejanje turškega vojaka, za sodni pregon najprej pridobiti dovoljenje obrambnega ministrstva, nato pa še premierja. Turška vlada je novi zakon brez sramu postavila v kontekst vztrajnega masakriranja Kurdov, saj naj bi zakonske spremembe pomagale v boju proti terorizmu. To je zadnjega pol leta evfemizem za boj proti Delavski stranki Kurdistana, ki velikokrat privzame tudi obliko izživljanja nad civilisti in topniškega obstreljevanja sosesk različnih kurdskih mest.

Iranci in Iranke so na parlamentarnih volitvah izbirali svojih 290 predstavnikov in rezultati kažejo na precej presenetljivo zmago zmerne struje, ki jo vodi predsednik Hasan Ruhani. Nobena od list sicer ne bo dosegla večine v parlamentu, vendar pa bo zmerno usmerjena Lista upanja ob podpori neodvisnih poslancev in zmernih konservativcev v parlamentu najverjetneje lahko preglasovala bolj konservativno strujo. Še posebej šokanten je rezultat v Teheranu, kjer so zmerneži osvojili vseh 30 sedežev. Volitve so pomembne predvsem, ker parlament izbira prihodnjega vrhovnega verskega vodjo, kar se glede na 76 let ajatole Hameneja utegne zgoditi prav v tem mandatu. V parlament se bo po prvih rezultatih - uradni bodo znani šele jutri - uspelo prebiti tudi 20 žensk.

Proustaška Avtohtona hrvaška stranka prava je včeraj na osrednjem zagrebškem trgu pripravila postroj svojega vojaškega krila, ki šteje približno 15 črnosrajčnikov. Na drugi strani policijskega kordona jih je z vzkliki pričakalo okoli 50 antifajevcev v organizaciji stranke Radnička fronta. Zanimivo je, da je letošnje zborovanje fašistične tvorbe za razliko od lanskega odobrila tudi hrvaška vlada.

DESETA

Mednarodna federacija sindikatov v prometu, krajše ITF, je na gambijskega predsednika naslovila javno pismo. V njem izpostavlja nepojasnjene okoliščine smrti enega izmed vodilnih sindikalistov v Gambiji, ki je v zaporu umrl prejšnji teden. Njega in nekatere druge sindikaliste so oblasti zaprle takoj po tem, ko je sindikat na predsednika naslovil prošnjo po prilagoditvi, torej znižanju maloprodajne cene nafte. ITF zahteva konec omejevanja sindikalnih aktivnosti in neodvisno preiskavo smrti sindikalista, poleg tega pa je v pripravi prijava, po kateri se bo predsednik moral zagovarjati znotraj Mednarodne organizacije dela.

Približno 400 delavcev v tovarni Tata Motors Sanand v Indiji že cel teden stavka. Odločitev za stavko so spodbudili zatrtje poskusa oblikovanja sindikata, prenizke plače in krivično odpuščanje, ki je prizadelo dva bivša zaposlena. Delavke in delavci se upirajo tudi zaradi dejstva, da ob zahtevah po zvišanju plač vodstvo odgovarja, da podjetje za to nima denarja, medtem ko se plače tistim na višjih položajih višajo.

Telkom, južnoafriško telekomunikacijsko podjetje, načrtuje odpustitev tristo delavk in delavcev, več kot dvesto pa naj bi jih bilo premeščenih v druga podjetja. Gre za posledico nove strategije, ki vključuje tudi nižanje stroškov, poleg odpuščanja se govori tudi o najemanju zunanjih izvajalcev storitev, bolj znanem kot oursourcanje. Oglasil se je sindikat Solidarnost in zagotovil, da se bo z vsemi sredstvi boril za obstanek teh delovnih mest, a glede na to, da se tovrstno krčenje v podjetju dogaja že deset let, pričakovanja najverjetneje niso preveč visoka.