ob 9:05

161 ZA, 5 PROTI in 18 VZDRŽANIH je bil rezultat glasovanja včerajšne generalne skupščine združenih narodov. Sprejeta je bila do Izraela kritična resolucija, saj je Izrael edina država na bližnjem vzhodu, ki ni podpisnica sporazuma o neširjenju jedrskega orožja. Posledica resolucije, proti kateri so strnile vrste še Združene države in Kanada, bi lahko bila, da bi se moral Izrael končno uradno izjasniti ali ga ali ga nima.

Medtem so v Veliki Britaniji politiki sprejeli amandma h komunikacijskem zakonu iz leta 2003, ki cenzurira nekatere pornografske vsebine. V britanskih porničih tako ne bo več videti šeškanja in skuirtanja ter slišati vulgarnih žalitev in podobno. Bolj resno so prepovedali še davljenje, posedanje na obraz in fisting, saj so označeni za nevarne. Amandma je bil sprejet z namenom, da se ustvari jasno razlikovanje med sporazumnim in nesporazumnim spolnim odnosom - porno industrija pa "v luft", saj so prepovedi slabe za biznis.

V Londonu je Assange še vedno v Ekvadorski ambasadi, na drugi strani severnega morja, na Švedskem, pa je parlament žvižgaču Edwardu Snowdnu podelil priznanje za pogum ob razkritjih dokumentov ameriške varnostne agencije NSA. Snowden priznanja ni mogel sprejeti, saj v Evropi ni varen pred ameriškimi tajnimi službami, je pa nagovoril poslance prek videa in požel stoječe ovacije. Povedal je, da mu ni žal svoje žrtve, in da se je treba preprosto vprašati, v kakšnem svetu želimo živeti.

Malce manj medlo, a zato še vedno ne dovolj odločno odločitev je sprejel francoski parlament. Z dvotretjinsko večino so poslanci glasovali za priznanje Palestine, a glasovanje ni bilo zavezujoče za vlado. Ta se je, podobno kot naša, zavezala, da bo Palestino priznala, ko bo prišel čas za to, oziroma francozi so se naredili francoze.

ob 10.05

Stephenu Hawkingu ostaja glas, a programska oprema za njegovo produkcijo je nova. Hawkingu bo močno olajšala komuniciranje.

v posnetku

Pravzaprav ne samo njemu, saj je programska oprema zaščitena z odprto licenco in bo na voljo tudi drugim izmed treh miljonov zemljanov z boleznijo motoričnih nevronov.

Hawking je na novo opremo čakal kar dvajset let, in je nad njo sicer zelo navdušen, a je hkrati tudi opozoril, da je umetna inteligenca velika nevarnost za človeštvo. Računalniki bi lahko s svojo sposobnostjo opravljanja velikega števila operacij v kratkem času močno presegli naše računske zmogljivosti in nas s svojo učinkovitostjo izrinili iz evolucije. Ob umetno inteligenco se je Hawking obregnil, saj programska oprema, po naše poimenovana podporno orodje z zavedanjem konteksta, vsebuje primitivno obliko umetne inteligence.

A tudi v tej zgodbi obstaja zanka. Oprema je razvita posebej za Hawkinga, ki še lahko premika ličnice, kar marsikateri oboleli za isto boleznijo ne more. Za njih so razvili tehnologijo, ki sledi premikom oči, najnaprednejši sistem pa deluje na principu elektroencefalografije, metode za merjenje električnih polj, ki jih ustvarjajo možgani. Tudi take sisteme se dobi po odprti licenci.