Tri dni pred začetkom Kongresa kitajske komunistične partije, je Centralni  komite izstavil seznam izključenih iz partije. Med bolj vidnimi posamezniki na seznamu je nekdanja pravosodna ministrica Wu Aiying, ki je ministrstvo vodila od leta 2005 do letošnjega februarja. Centralni konite je kot razlog za izključitev navedel “resne probleme z disciplino”, kar je eufemizem partije za korupcijo, za katero je bila Wu Aiying tudi preiskovana. Tudi v preteklosti so bili mnogi člani partije, bližnji sodelavci predsednika Xi Jinpinga izključeni iz partije in obsojeni na zaporno kazen zaradi korupcije. Izkoreninjanje korupcije je namreč predsednikova točka fokusa.

Iraška vojska, nastanjena po provinci Kirkuk je za 24 ur kurdskim četam podaljšala rok za umaknitev. V prvotnem ultimatu je iraška vojska zahtevala, da se kurdske pešmerge v nedeljo do druge ure zjutraj umaknejo iz oporišč v Kirkuku, ki jih je Islamska država zapustila v zadnjih treh letih oziroma so jih pešmerge prevzele od junija 2014 naprej.  Po pričevanju pešmerg naj bi po nočnem srečanju obeh strani rok bil podaljšan za štiriindvajset ur.

Napetosti v provinci so posledica kurdskega, po mnenju iraške vlade nezakonitega referenduma, v katerem so glasovali tudi prebivalci province Kirkuk. Iraški premier Hajder al Abadi je izjavil, da se o dolgoletni zahtevah o vključitvi večinsko kurdskega Kirkuka v avtonomno pokrajino Kurdistan pred razveljavitvijo referenduma ne po pogajal, a hkrati obljubil , da zaradi refereduma ne bo uporabil vojaške sile v provinci Kirkuk. Tako se ob reki na južnem obrobju mesta Kirkuk, prestolnice province, bogate z nafto nahaja iraška vojska, ki je to območje že prevzela izpod oblasti pešmerg, te pa so se umaknile bližje proti mestu Kirkuk. Iraška vojska in pešmerge trenutno nepremično ostajajo na svojem položaju in čaka na povelja nadrejenih.

Sirska vlada je zahtevala takojšen umik turške vojske iz Sirije, potem, ko je ta v provinco Idlib napotila okoli 100 vojakov in 30 oklepnih vozil. Turčija je v soboto v severozahodno risko provinco, ki jo obvladujejo uporniki namreč napotila svoje čete z namenom, da bi v Idlibu vzpostavila  območje prekinitve ognja. Takšen je namreč dogovor Turčije, Rusije in Irana, sklenjen na mirovni konferenci v Astani. Po njihovo naj bi vzpostavitev večih takšnih območij po celotni Siriji pripomoglo k končanju vojne v Siriji. Tri območja prekinitve ognja v Siriji že delujejo.

Turške čete so bile poslane v provinco Idlib, da bi tam pomagale Svodobni  sirijski vojski, nasprotni Asadovi vladi,  ki je v provinci že vzpostavljala takšno območje prekinitve ognja. Provinca je sicer večinsko v rokah uporniške skupine Hajat Tahrir al Šam, ki iz province preganjajo zmernejše upornike.  Po mnenju sirske vlade pa vstop turške vojske v Sirijo krši pravila mednarodnega prava in presega dosežene dogovore iz Astane.