Ob 8.05

Jutranje novice začenjamo udarno. Odvil se je kongres največjega francoskega sindikata CFDT [se-ef-de-te], ki se ga je udeležilo okrog 10 tisoč članov. Ti so na vodstvo pritisnili, saj po njihovem mnenju ni dovolj ostro nastopilo proti delovno-zakonodajnim spremembam francoskega predsednika Emanuela Macrona izpred enega meseca. Predvsem so jim očitali, da niso podprli takratnih protestov drugega, radikalnejšega sindikata CGT[se-že-te]. Slednji je bil edini, ki mu je uspelo pripraviti obširnejše proteste. Do radikalizacije članstva sindikata prihaja po podobnih zahtevah v tretjem največjem sindikatu Force Ouvriere, krajše FO. Delegati slednjega so ravno v petek izglasovali, da bodo proti vladi v nadaljevanju nastopili z ostrejšo linijo. Tudi FO se protestov CGT-ja namreč ni udeležil.

Irak nadaljuje s pritiski na iraški Kurdistan po tamkajšnjem referendumu za odcepitev. Iraška centralna banka je po glasovanju iraškega parlamenta štirim glavnim bankam v polavtonomni regiji prenehala prodajati dolarje in preprečila transakcije tujih valut. Iraški uradniki so povedali, da bodo s prepovedjo prodaje dolarjev prenehali, takoj ko bodo kurdske banke pod nadzorom iraške centralne banke. Erbila sicer odgovarja, da so kurdske banke o svojem poslovanju že vselej poročale v Bagdad.

Vsaj nekateri v iraškem Kurdistanu pa poleg odsotnih dolarjev obžalujejo tudi smrt Jalala Talabanija. Rival predsednika regije iraškega Kurdistana Massouda Barzanija in ustanovitelj stranke Patriotska zveza Kurdistana oziroma PUK je včeraj preminil star 83 let.

Premier Palestine Rami al-Hamdallah je načeloval prvemu srečanju palestinske vlade v Gazi od leta 2014, ko je de facto oblast v Gazi prevzela organizacija Hamas. Zasedanje vlade sledi Hamasovi razpustitvi administrativnega odbora, ki je imel v tem času oblast v regiji, kot odgovor na sankcije, ki jih je gibanje Fatah junija uvedlo za Gazo. Kljub Hamasovi predaji administrativne oblasti pa je vodja Fataha Mahmoud Abbas izjavil, da sankcij ne bo dvignil vse do pogovorov s Hamasom, načrtovanih za 10. oktober.

Ob 10.05

Bog vas živi v današnjem istorijskem Britoffu. Sredin Britoff bo izmenično posvečen istorijskim pripetljajem, ki so se bili dogodili na pretekli teden, inu pripetljajem iz preteklosti, ki spominjajo na dandanašnje.

Vesti, akoravno to že dolgo več niso, začenjamo še udarneje nego tiste ob osmi uri. V začetku vinotoka leta 1597 gospodovega se je namreč na področju današnje Georgie v Združenih državah Amerike začel prvi in najdaljši punt Indijancev Tolomato v glavarstvu Guale, po svojem vodji imenovan tudi Juanillov punt. Le-ta je bil odziv na španjolsko misijonarstvo, še posebej pa so Indijance razsrdili frančiškanski misijonarji, ki so jim bili prepovedali mnogoženstvo, razveze, plese, igre in plemenske bitke.

Tako so že sredi kimavca borci plemenskega poglavarja Juanilla bili ujeli in obglavili frančiškanskega redovnika inu njegovo glavo nasadili na kol. V naslednjih dneh je bil Juanillo k puntu pozval še ostale okoliške glavarje, tako da se je razširil po vsej deželi Guale. Indijanci so zažigali cerkve, pobijali inu pohabljali misijonarje, da se je bil rešil izmed njih zgolj eden.

Ko je španjolskemu guvernerju Gonzalu Méndezu de Cancii prišlo na ušesa, da bogotajni Indijanci bijejo krvavi punt, je, akoravno bolan, vkup sklical inu sestavil bojno ekspedicijo. Vendar mu Bog ni bil naklonil poloviti Indijancev, tako da je rajši požigal njih vasi inu preživek. Punt je bil zatrt šele za velikega travna prihodnjega leta, inu ne od Cancie samega, nego s pomočjo kralju Filipu III Španskemu zvestega inu bogu vdanega indijanskega poglavarja, ki je bil Juanilla inu 24 njegovih najzvestejših pripadnikov božji dekli predstavil.