Deseta EU

V drugem petkovem Britoffu, namenjenem evropskim zadevam, danes o nepremikanju premikanja ure, neliberalni Kataloniji in skrivnostim v evropskih hrani.

Ukinitev poletnega časa, ki naše kazalce vsako pomlad pomika eno uro naprej, je eden zadnjih večjih projektov Junckerjeve komisije, ki se ji mandat izteče prihodnje leto. Reforma je že v samem nastanku prerasla zgolj osnovno vprašanje postavitve časovnega pasu. Komisija je namreč odločitev utemeljila na podlagi rezultatov vprašalnika, ki so ga v rekordnem številu prostovoljno izpolnili državljani Evropske unije. Ta vprašalnik si je Evropska komisija intrepiterala skorajda kot referendum. Uveljavitev rezultata vprašalnika pomeni torej uveljavitev ljudske volje, ki pa je bila izražena mimo držav članic. Namenoma ali ne se je Bruselj znašel v položaju, ko se poskuša z državami članicami poskuša dogovarjati s pozicije tistega, ki ima mandat ljudstva. Junckerjava komisija, še posebej komisarka odgovorna za to področje, Violeta Bulc, ni skrivala, da uživa v tem, za evro birokrate redkem, privilegiju.   [ta zadnji stavek se prosim potrudi prebrati s pravilnimi premori]

Evropski ministri za transport so načrte, da bi prestavljanje ur ukinili že prihodnje leto, postavili pod precejšen vprašaj. Po njihovem mnenju bo namreč za odločitev potrebnega več časa, še posebej zaradi tega, ker se morajo države uskladiti glede tega, kateri časovni pas bo obveljal. Astronomsko najpravilnejši bi bil zimski, komisija pa na podlagi želja, izraženih v vprašalniku, želi, da bi celo leto veljal poletni čas. Poleg tega Velika Britanija, Švedska in Poljska nasprotujejo ukinitvi prestavljanja ure. Ko bo odločitev dokončno sprejeta, bo potreben tudi precej daljši čas za njeno uveljavitev, kot je bilo to sprva predvideno. Letalska industrija je namreč povedala, da potrebuje vsaj leto in pol za pripravo.

Ne glede na to, kako dolgo bo trajalo odločanje o izbiri poletne ali zimske ure, je malo verjetno, da bi o tem vprašanju odločala tudi samostojna Katalonija. Ta teden je minilo eno leto, odkar je takratni katalonski premier Carles Puigdemont razglasil samostojnost Katalonije, ki pa potem ni bila uveljavljena. Ravno to obletnico si je Zavezništvo liberalcev in demokratov Evrope, krajše ALDE, izbralo, da so izvolili izključitev Puigdemontove stranke PDeCAT iz svoje politične skupine. Odločitev po besedah ALDE-ja sicer ni povezana z vprašanjem samostojnosti Katalonije, ki ga smatrajo za interno zadevo Španije. ALDE je sicer četrta največja politična skupina v Evropskem parlamentu, skupaj  z Evropsko ljudsko stranko in socialdemokrati pa sestavlja tudi Evropsko komisijo.

Dolžni smo še narediti popravek iz včerajšnjega Offa, kjer smo poročali o navedbah časopisa The Times, da sta evropska in britanska stran v pogajanjih o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije dosegli dogovor o finančnih storitvah po brexitu. Kot kaže, je The Times in z njim tudi RŠ širil napačne, da ne rečemo lažne, novice, saj do takšnega dogovora ni prišlo.

Za konec še nekaj o evropskem vsakdanjem kruhu. In tudi drugi hrani, ki jo nadzoruje Evropska agencija za varnost hrane EFSA. V pripravi je namreč nov evropski zakon o hrani, ki bo močno povečal pristojnosti in kapacitete Agencije. Nekatere evropske države so zaskrbljene zaradi povečanja proračuna v višini nekaj več kot 60 milijonov evrov na leto, ki bo spremljalo tako širitev. Zato pri oblikovanju novega proračuna med drugimi sodeluje tudi ekipa nemškega ministrstva za finance.

Najspornejši del novega zakona o hrani je sicer tisti, ki ureja področje študiji o varnosti hrane. Te bodo izvajale tako agencija kot tudi prehrambena industrija. Študije bodo morale biti javne, a proizvajalec, ki predloži študijo o svojem izdelku, bo imel pravico zaprositi za dovoljenje, da del študije ostane tajen. Proizvajalec bo moral pri tem pokazati, da bi mu razkritje poslovnih skrivnosti “potencialno lahko povzročilo škodo”.

Osma Novice

Armenski predsednik Armen Sarkisjan je razpustil parlament, s čimer se odpira pot za predčasne volitve decembra. Poteza je del političnega manevra predsednika vlade Nikola Pašinjana, ki je na oblast prišel letošnjega maja, potem ko so množični protesti z oblasti odnesli Serža Sarkisjana. Pašinjanu se na volitvah obeta zmaga in prevzem večine v parlamentu.



Novoizvoljeni brazilski predsednik Jair Bolsonaro je povedal, da namerava preseliti brazilsko veleposlaništvo v Izraelu iz Tel-Aviva v Jeruzalem. Brazilija bi s tem postala tretja država, ki bi prestavila svoje tamkajšnje veleposlaništvo. Do zdaj so to storile že Združene države Amerike in Gvatemala. Odločitev Bolsonara je že pozdravil izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je v tvitu čestital »svojemu prijatelju« za zgodovinsko odločitev.



Potrošniške organizacije in nemški avtomobilski klub ADAC, ki predstavljajo lastnike dizelskih avtomobilov, pri katerih so bili ponarejeni izidi testiranj izpušnih plinov, so proti koncernu Volkswagen vložili skupinsko tožbo. Gre za prvo tovrstno tožbo, ki jo je omogočila nova zakonodaja, ki je začela veljati včeraj. Če bo tožba uspešna, bo do odškodnine upravičenih kar dva milijona lastnikov Volkswagnovih dizelskih avtomobilov, proizvedenih med letoma 2008 in 2015. Avtomobili so teste izpustov opravili s pomočjo posebnega režima delovanja motorja, ki se je vključil, ko je avtomobil zaznal, da je na testu. Volkswagen je sicer avtomobile modificiral, tako da sedaj izpolnjujejo predpise, a se je s tem zmanjšala moč motorja in povečala poraba goriva, s tem pa se je zmanjšala tudi vrednost avtomobilov na trgu rabljenih vozil.