Ob 10.05

Potem ko je padel še zadnji akvadukt na poti v Rim, je papež Leon I. prepričal vandalskega kralja Gajzerika, naj ne požge in uniči antičnega mesta. Gajzerik, ki je celo življenje poslušal govorice o lepotah nekdanje rimske prestolnice, je ugodil papeževi prošnji. Čez nekaj dni so padla rimska vrata in v mesto je vdrlo na tisoče Vandalov. Poslušate zgodovinski BritOFF. Danes o vandalski plenitvi Rima na današnji dan leta 455.

Leta 395 je umrl zadnji rimski cesar Teodozij. Rimski imperij je takrat počasi slabel že zadnjih 100 let. Pretresali so ga vpadi germanskih plemen, ki so se leta 375 sprevrgli v beg Germanov pred hunsko invazijo v rimski imperij. Prav tako je bil Rim sredi verskih neskladij med pogani na zahodu in kristjani na vzhodu. Ko so se na zahodu cesarstva začele formirati prve germanske države, je Teodozij vedel, da je država na robu državljanske vojne. Zaradi tega je uzakonil razdelitev cesarstva po njegovi smrti med svoja sinova – Honorij je tako leta 395 dobil zahod, Arkadij pa vzhod.

Za razliko od hladne vojne v 20. stoletju je vzhod po razpadu rimskega imperija doživel razcvet, medtem ko je zahod nazadoval. Vzhodnorimski imperij se je po svoji prestolnici preimenoval v bizantinskega in obstajal vse do leta 1453, ko ga je dokončno uničil turški sultan Mehmed II., zahodnorimski imperij pa je pod težo priseljevanja predvsem germanskih ljudstev podlegel slabo stoletje kasneje, leta 476.

Germani so pred letom 455 Rim oplenili leta 410, ko so se nad njim izživljali Vizigoti. Njihova plenitev Rima je bila rezultat dveh invazij in treh obleganj mesta. Vandalska plenitev leta 455 je bila posledica veliko manj dramatičnih dogodkov, ki jih je večinoma zakrivila politična elita v kaotičnem zahodnorimskem cesarstvu.

Deset let pred vandalskim napadom sta zahodnorimski cesar Valentinijan III. in vandalski kralj Gajzerik sklenila poročno pogodbo med svojima otrokoma Hunerikom in Eudocio, da bi okrepila svoje zavezništvo. Poroke niso nikoli slavili, saj je bil cesar Valentinijan ubit v državnem udaru leta 455, ki ga je izvedel Petronij Maksim in prevzel prestol. Da bi vtrl sol na rano ostankom premagane oblasti in tudi legalno postal del teodozijanske dinastije, se je novi cesar poročil z Valentinijanovo vdovo Licinijo, njegov sin pa z Eudocio, ki je bila še vedno zaročena z vandalskim princem.

Licinija, nezadovoljna z dejanji cesarja Petronija, je za pomoč prosila vandalskega kralja Gajzerika, ki mu je Petronij z državnim udarom pokvaril dolgoročne načrte. Pod pretvezo užaljenosti zaradi prelomljene zaroke med svojim sinom in Valentinijanovo hčerko je Gajzerik z vandalsko vojsko odplul do izliva reke Tiber. Mesto Rim je odrezal od virov pitne vode in 2. junija z vojsko vdrl v mesto, ko so meščani ubili cesarja Petronija. Vandali so po Rimu plenili dva tedna in odnesli večino preostalega bogastva v mestu, preden so se umaknili. Dvajset let kasneje je zahodnorimski imperij propadel po državnem udaru germanskega oficirja Odoakerja.

Vandalska plenitev Rima ni bila ne zadnja ne najbolj uničujoča plenitev tega antičnega mesta. Kljub temu predstavlja začetek zadnje faze propadanja zahodnorimskega imperija in konec antičnega obdobja mesta Rim. Zaradi vandalskega plenjenja in uničevanja monumentalnih zgradb se je v prihodnosti razvil pojem, ki ga danes poznamo kot vandalizem. To je v nasprotju z zmotami nekaterih, tudi tistih, ki se imajo za prve med enakimi. Ti namreč menijo, da so tisti, ki uničujejo imperije - male in velike -, vandalisti.