Britoff varljivih vpršanj

Tehno

Pozdravljeni v drugemu četrtkovem BritOFFu, v katerem spremljamo svet visoke tehnologije. Ena osrednjih tem četrtkovih BritOFFov je regulacija tehnologije, pri kateri opažamo, da se je izvajanje regulacije premaknilo od države k zasebnim podjetje, z monopolnim ali polmonopolnim položajem na trgu. Čeprav je ustvaril ta trg, Apple še zdaleč ni monopolist na področju prodaje pametnih telefonov. Običajno se giblje okrog tretjega mesta, za Samsungom in Huawejem. A ne bi močno zgrešili, če rečemo, da je monopolist, ko je govora o dobičkih, ustvarjenih na trgu pametnih telefonov. Čeprav proda le okoli 15 odstotkov pametnih telefonov na svetu, si namreč lasti več kot dve tretjini ustvarjenega dobička. To mu uspeva, ker je absolutni vladar programskega okolja, v katerem bivajo uporabniki njegovih naprav.

Ta položaj Apple izkorišča tudi z zadnjo posodobitvijo operacijskega sistema na Applovih mobilnih napravah iOS 14.5. Čeprav posodobitve, ki so jih Applovi uporabniki začeli prejemati ta ponedeljek, niso zelo obsežne z vidika nove funkcionalnosti, vpeljujejo novost, ki bo pomembno vplivala na uporabnike in razvijalce aplikacij. Apple, ki je arbiter teh razmerij, je namreč uvedel vprašanje, ki sedaj pričaka uporabnike ob zagonu neke nove aplikacije. To se glasi: »Ali želite, da ta aplikacija sledi vašim aktivnostim v drugih aplikacijah in spletnih straneh?« Razvijalci aplikacije seveda na vsak način želijo, da bi uporabnik na to pristal, saj na tem temeljijo njihovi poslovni modeli, a verjetno bosta vsaj dve tretjini uporabnikov sledenje aplikacij zavrnila.

Trenutno namreč aplikacije zbirajo cel kup različnih podatkov o uporabnikih, kot je lokacija, druge uporabljane aplikacije, telefonska številka in v Applovem operacijskem okolju še posebna identifikacijska koda, identifikator za oglaševalce ali z angleško kratico IDFA. S slednjim uporabnik pušča sled v svojem digitalnem življenju. To avtorjem aplikacij omogoča, da svojim oglaševalskim naročnikom ponujajo, da oglase prikazujejo natančno določeni skupini ljudi. Takšna je osnova poslovanja za veliko večino razvijalcev aplikacij in skoraj 300 milijard evrov vrednega trga digitalnega oglaševanja. Kot pravi že hudo zlajnani rek, če dobite nekaj zastonj, ste naprodaj vi.

Odločitev Appla, da od aplikacij zahteva, da od uporabnikov pridobijo eksplicitno dovoljenje, da lahko sledijo njihovim dejavnostim, je izzvala jezne proteste s strani razvijalcev aplikacij. Najglasnejši je bil Facebook, ki je iz profiliranja svojih uporabnikov zgradil posel, ki vsako leto prinese 70 milijard evrov. Facebook je na primer zakupil celostranske oglase v številnih svetovnih časopisih, kot je na primer Financial Times, v katerih trdi, da bodo spremembe škodovale majhnim podjetjem, ki bodo izgubila stik z strankami. Ne glede na to, da je podpiranje malih podjetij vprašanje, ki naj bi združevalo vsakovrstna politična prepričanja, Facebook z oglasi očitno ni bi preveč uspešen in sedaj napoveduje, da bo večji del svoje dejavnosti preusmeril v neposreden stik z uporabniki. Vse bolj naj bi se osredotočal na omogočanje nakupov prek njihovih platform, model, ki se je za Facebook že izkazal uporabnega pri socialnem omrežju Instagram.

Očitki, da gre Applu predvsem za lastne dobičke in ne zasebnost uporabnikov njegovih pametnih telofonov niso neutemeljeni. Apple oglašuje večjo zasebnost kot ključno prednost svojega digitalnega univerzuma. Poleg tega bo Apple pridobil, če bodo razvijalci aplikacij prisiljeni spremeniti poslovni model in se zanašati na prihodke od plačljivih aplikacij in ne oglaševanja. Apple namreč pobira provizijo v višini od 15 do 30 odstotkov cene ali naročnine na aplikacijo v novem App Storu. Nenazadnje pa Apple načrtuje tudi krepitev svojega lastnega, po njihovih besedah zasebno naravnanega, oglaševanja.

Veliki tehnološki igralec, ki se bo večinoma izognil težavam, je Google, ki je napovedal, da bo preprosto prenehal uporabljati sledenje s kodo IDFA. Čeprav so Googlove aplikacije, kot so Gmail, Chrome in Youtube, do sedaj uporabljale to sledenje, pa ima Google tudi druga orodja profiliranja svojih uporabnikov, predvsem prek računa Gmail. Googlove aplikacije med seboj tako tudi brez IDFA delijo podatke o uporabniku in dopolnjujejo podatke. Apple na Google pritiska s tem, da pri uporabnikih povzroča nekoliko višje pričakovanje glede zasebnosti. Vprašanje za razvijalce aplikacij, ki služijo kruh v milosti Appla in Googla, je torej predvsem, če in kako bo operacijski sistem Android sledil iOS-u v smeri plačljivih aplikacij.

Novice

Ameriški predsednik Joe Biden je svojih prvih 100 dni predsednikovanja proslavil z govorom v Kongresu. Biden, ki se lahko pohvali s tem, da je bil njegov program gospodarske pomoči več kot dvakrat večji od tistega, ki ga je sprejel Barack Obama leta 2009, predlaga uvedbo dodatnih državnih programov. Prvi je nekaj manj kot dva tisoč milijard evrov težak program investicij v infrastrukturo, drugi je paket krepitve socialnih programov, vreden približno 1500 milijard evrov, največji del pa predstavljajo otroški dodatki in drugi programi, namenjeni mladim družinam. Medtem ko je dosedanje državno trošenje Biden pokrival predvsem z zadolževanjem, bo tokrat poskušal v Kongresu dobiti tudi podporo za zvišanje davkov, predvsem davka na dobiček podjetij.

Turčija, v kateri so bile doslej posledice epidemije novega koronavirusa milejše kot v večini evropskih in bližnjevzhodnih držav, se spopada s hitrim vzponom števila okužb, zaradi česar sedaj uvaja sploh prvo strogo zaprtje javnega življenja. Ukrepi so nam v Sloveniji dobro poznani. Zaprtje šol in nenujnih trgovin, omejitev gibanja na občine in pa seveda številne izjeme za delovanje gospodarskih družb. Največjo težavo za turško gospodarstvo predstavlja ustavitev turizma, ki v državo prinaša največji del tujih deviz, ta izpad pa povzroča padanje vrednosti turške lire in visoko inflacijo.

Vlada je oblikovala nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki opisuje, kako namerava Slovenija porabiti sredstva iz evropskega programa za okrevanje. Najbolj zaželenih je 1,8 milijarde nepovratnih sredstev, ki jih podarja Bruselj, še 666 milijonov evrov pa bo država počrpala v obliki posojil. Osnovne parametre porabe je začrtala že roka, ki hrani. Evropska unija je namreč postavila zahteve za vlaganja v tako imenovane zelene in digitalne cilje. Kaj natančno naj bi se skrivalo za temi pojmi v naslednjih petih letih, v katerih bo treba porabiti omenjena sredstva, bo vlada predstavila v prihodnjih dneh, že jutri pa mora načrt romati v pregled k Evropski komisiji.