Na volitvah v Avstriji je po predčasnih rezultatih močno zmagala konservativna Ljudska stranka Sebastiana Kurza. Prejela naj bi 37 % glasov, sledijo pa Socialni Demokrati z 22 %, desna Stranka svobode s 16 %, Zeleni s 13 % ter liberalna Neos s 7,5 %. Stranka svobode, ki je bila v prejšnji vladi v koaliciji, je tokrat izgubila za 10 % podpore. To je pričakovano, saj je stranka morala maja letos stopiti iz koalicije, potem ko je v javnost prišel posnetek takrat namestnika kanclerja Heinza-Christiana Stracheja iz Stranke svobode, kako se dogovarja z žensko, ki se pretvarja, da je nečakinja ruskega oligarha, da ji bo v zameno za finančno in politično pomoč zagotovil sklenitev gradbenih poslov z državo. Novost pri volilnih rezultatih predstavlja tudi stranka Zelenih, katerih podpora je s slabih 4 % na prejšnjih volitvah poskočila na 13 %. Medtem so Socialni Demokrati svoj rezultat poslabšali za 5 % in dosegli najnižjo podporo od druge svetovne vojne dalje.

V Afganistanu so se včeraj odvile predsedniške volitve. Čeprav bodo uradni predčasni rezultati predvidoma znani šele 17. oktobra, se izmed petnajstih kandidatov po pričakovanju za prvo mesto borita trenutni predsednik Ašraf Gani in glavni izvršni uradnik Abdulah Abdulah. Mesto glavnega izvršnega uradnika je bilo uvedeno leta 2014, ko sta na predsedniških volitvah tako Gani kot Abdulah trdila, da sta zmagala. Spor se je razrešil, ko je Abdulah namesto predsednikovanja prejel novoustanovljeno funkcijo. Od takrat preseduje tedenskim srečanjem zbora ministrov, lahko pa tudi predlaga ministre v vlado, ki jo vodi predsednik.

Če nobeden izmed kandidatov ne doseže 50 % glasov, se bodo volitve ponovile v drugem krogu. Volitve so bile na več področjih prekinjene z napadi Talibanov. Po poročanju Neodvisne volilne komisije je ta med samimi volitvami izgubila kontakt z 901 od dobrih 5370 volišč. Še 464 volišč je bilo zaprtih, saj niso prejeli volilnega materiala. V nekaterih voliščih so morali ljudje čakati po več ur ali pa jim je bila oddaja glasu sploh onemogočena zaradi težav z biometričnimi napravami. Volilna udeležba še ni natančno znana, po pregledu dobre polovice volišč pa se številka zaenkrat giblje okoli 1,1 milijona. Če bi takšen trend veljal tudi na preostalih voliščih, bi to pomenilo okoli 25-odstotno udeležbo, kar bi bila najnižja udeležba od leta 2001.

Turška državna radiotelevizija TRT Haber je predstavila podrobnosti vladnega načrta o gradnji mest znotraj tako imenovane varne cone v Siriji, ki jo je Turčija v dogovoru z Združenimi državami Amerike prejšnji mesec vzpostavila na ozemju med Evfratom in iraško mejo. Načrt je v obrisih na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov predstavil tudi predsednik Recep Tayyip Erdogan, sirske oblasti pa so ga oklicale za odkrito agresijo in kršenje mednarodnega prava. Medtem ko je bil prvotni namen cone za Turčijo brzdanje kurskih enot YPG in YPJ, ki so na severu Sirije vzpostavile avtonomna območja, pa jih Turčija vidi kot grožnjo tudi zaradi njihovih povezav z lastno kurdsko populacijo, sedaj na coni namerava nastaniti približno milijon izmed 3,6 milijona sirskih beguncev v Turčiji. Projekt, ki naj bi stal predvidoma 150 milijard turških lir oziroma slabih 25 milijard evrov, predvideva gradnjo 140 vasi s po tisoč hišami in desetih mest s po 6000 domovi. Vsako gospodinjstvo v vaseh bi dobilo tudi lastno zaplato zemlje. Erdogan je v Združenih narodih predlagal širitev varne cone do Deir ez-Zora in Rake, rekoč, da bi s tem lahko naselili tudi tri milijone sirskih beguncev.

Po trditvah hutijskih upornikov naj bi le-ti uničili ali zajeli tri vojaške brigade Saudove Arabije. Zajetih naj bi bilo več tisoč saudijskih vojakov in več sto vojaških vozil. Hutijevska vojaška operacija je potekala v okolici mesta Nadžaran ob saudsko-jemenski meji in je trajala 72 ur. To je bila tudi največja hutijska vojaška operacija, odkar v Jemnu traja vojaški konflikt – torej od leta 2015. Oblasti Saudove Arabije dogodkov še niso zanikale niti potrdile.