Jezovi Tigrisa

Jezovi Tigrisa

Oddaja
10. 6. 2019 - 17.00
 / OFFsajd

V petek se je pred Državnim zborom kampanji Petki za prihodnost pridružilo gibanje #saveHasankeyf oziroma njen predstavnik Ercan Ayboga. Ayboga je Kurd, ki zadnja leta zaradi strahu pred političnim pregonom v Turčiji prebiva v Nemčiji. Na Trgu republike je zbranim mladim pojasnjeval hidroenergetske projekte turške vlade, ki so sporni z ekološke pa tudi ekonomske in politične perspektive. Ayboga se sicer te dni mudi po Sloveniji v okviru predstavitve knjige Revolucija v Rožavi, ki je izšla pri Časopisu za kritiko znanosti in katere soavtor je naš današnji sogovorec.

Revolucija v Rožavi
Recenzija Revolucije v Rožavi
 / 2. 5. 2019

Jugovzhodni anatolski projekt ali krajše GAP je projekt, ki ima dolgo brado, njegov razglašeni pomen pa je trajnostni razvoj za slabih deset milijonov ljudi, ki prebivajo na jugu Turčije. Nadalje, vlade vsaj od 80-ih dalje obljubljajo, da bo projekt prinesel razvoj v pogosto zapostavljena območja Turčije. Reki Tigris in Evfrat igrata ključno vlogo pri doseganju grandioznih ciljev energetske preskrbe in potencialnega namakanja na tisoče kvadratnih kilometrov površin.

O gradnji ogromnega števila jezov in umetnih jezer se država ne posvetuje z lokalnim prebivalstvom, prav tako pa pogovori z južnima sosedama Sirijo in Irakom, ki sta eksistencialno odvisni od dotoka vode, ne potekajo v duhu dobrih medsosedskih odnosov.

Fokus aktivistov z juga Turčije, kjer večinoma bivajo Kurdi, se letos še bolj kot kdajkoli prej usmerja v jez Ilisu. Ta je največji na reki Tigris in bo, ko bo končno začel delovati, poplavil ogromne površine ozemlja, vključno z domovi številnih tamkajšnjih prebivalcev.

Država se nikoli ne posvetuje s prebivalstvom in starim spomeniškim mestom iz uvoda oddaje Hasankeyf. Kot pravi Ayboga, upanje umira zadnje. Projekt je zaradi potencialnih posledic že pred desetletjem izgubil mednarodno financiranje in bil večkrat zamaknjen.

Izjava

Ayboga upa, da se v Turčiji lahko ponovi primer avstrijske jedrske elektrarne Zwentendorf, ki je bila zgrajena leta 1978 in ni nikoli sploh začela delovati zaradi večinske volje volivcev na referendumu. Posledice delovanja hidroelektrarne Ilisu bodo tako ekološke kot tudi socialne.

o napovedani turški invaziji na Afrin
 / 19. 1. 2018

Izjava

Področje Hasankeyfa po mnenju Ayboga zadostuje večini kriterijev za spomeniško varstvo pod Unescom, a bi ga za to morala nominirati država. Gradnja jezu je zgolj nadaljevanje vojne proti Kurdom z drugimi sredstvi. Oboroženi konflikt turške vojske z Delavsko stranko Kurdistana, bolje poznano pod kratico PKK, se je ponovno zaostril leta 2015, ko je vlada Recepa Tayyipa Erdogana ugotovila, da ji mirovni proces politično več ne odgovarja.

Izjava

Povezava med Kurdi na jugu Turčije in severu Sirije, oziroma če uporabimo kurdski slovar, med Severnim in Zahodnim Kurdistanom, je močno okrnjena od začetka vojne v Siriji. Kot pojasni Ayboga, pa je vez še vedno zelo močna, nenazadnje je veliko družin razdvojenih z mejo, pa tudi politična misel presega ovire.

Izjava

Kaj je Kurdistan in kako neodvisen je?
 / 28. 9. 2017

Severni Irak, ali če hočete, Južni Kurdistan je leta 2017 sicer izvedel referendum o neodvisnosti, ki ni nikoli zares imel možnosti za uspeh. Območje, ki ga nadzoruje družina Barzani, se krepko razlikuje od sirskih in turških kurdskih območij, kjer so bolj prisotne progresivnejše ideje zaprtega Abdullaha Öcalana.

Izjava

Knjiga Revolucija v Rožavi opisuje nov sistem vladanja, ki se je vzpostavil na severu in severovzhodu Sirije od začetka vojne dalje. Umik vladnih sil in zavetje velesil, ki ga Kurdom nudijo ZDA in Rusija, je omogočilo vzpostavitev unikatnega sistema, ki temelji na načelih svobode mišljenja in veroizpovedi, spolne enakopravnosti in antikapitalizma. Zakaj torej ni bilo razlastitve posestnikov in zasebnih lastnikov?

Izjava

Ekonomski razvoj je še v povojih, na ravni splošne demokratizacije družbe pa ne gre oporekati aktualnim dosežkom družbe, ki temelji na zadrugah in neposredni demokraciji, še posebej pa vključitvi žensk. Dolgoročni uspeh revolucije v povojni Siriji je še vprašljiv. Za avtonomijo bo potrebna podpora velesil, kar pa bo nedvomno šlo v nos močni sosedi Turčiji. ZDA imajo pač lasten interes in avtonomija za Kurde nedvomno ni visoko na lestvici prioritet predsednika Donalda Trumpa. 

Aktualno-politične oznake: 
Avtorji: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness