BritOFF za čisto petko!

BritOFF za čisto petko!

Aktualno-politična novica
Malta
6. 1. 2017 - 10.05
 / BritOFF

1005

Srečno novo leto. честита нова година. Sretna nova godina. Šťastný nový rok. Godt nytår. Gelukkig nieuwjaar. Happy new year. Head uut aastat. Onnellista uutta vuotta. Bonne année. Frohes neues Jahr. Καλή Χρονιά. Boldog új évet. Felice anno nuovo. Ath bhliain faoi mhaise. Laimīgu Jauno gadu. Laimingų Naujųjų Metų. Is-sena t-tajba. Szczęśliwego nowego roku. Feliz ano novo. Un an nou fericit. Šťastný nový rok. Feliz año nuevo. Gott nytt år.

Dobre želje za začetek 2017 v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Vodenje Sveta EU je z novim letom prevzela Malta, ki mu bo predsedovala do konca junija, evropski parlament pa je objavil svoje prioritete, cilje in želje za to obdobje. Novo leto, enaki izzivi. Poglejmo, s čim se bodo letos najbolj ukvarjali evropski poslanci in delovne naloge primerjajmo z lanskoletnim seznamom.

Številka ena, predsedovanju sredozemske Malte primerno: migracije. Poslanci bodo znova pregledali dublinsko ureditev, ki nalaga vsakomur, da za azil zaprosi v prvi državi Evropske unije, kjer vanjo vstopi. Pod drobnogledom bo tudi Dublinov brat Schengen. Ob begunski krizi se omenjena namreč nista ravno obnesla. Evropska komisija zdaj predlaga novost, po kateri bi se lahko samodejno sprožil začasni nadzor notranjih meja ob določenem številu prosilcev za azil. Listo zaključita želji po vzpostavitvi sistema medsebojnega prepoznavanja azilnega sistema med članicami in kvotnega sistema prerazporejanja beguncev po teh istih državah.

Tudi v začetku 2016 so bile migracije na prioritetnem vrhu. Tudi takrat je bila poudarjena potreba po enotnem odzivu na ravni EU, pošteno prerazporejanje beguncev po državah članicah in oblikovanje skupnega, s strani poslancev določenega seznam varnih držav, kamor bi lahko vračali nezaželene priseljence. Do izrazitejših premikov pa na skupni ravni ni prišlo.

Številka dve: izogibanje davkom. Do konca pomladi naj bi komite, ki preiskuje objavljene dokumente iz škandala Panama Leaks ter odnos organov in članic EU do davčnih oaz, objavil rezultate. Držimo pesti.

Tudi izogibanje davkom je že drugo leto zapored na seznamu prioritet. Komite, podoben prej omenjenemu, je bil sicer že aktiven pred 12 meseci, a je objava panamskih dokumentov v juniju še dodatno pritegnila pozornost poslancev. Glavni namen preiskav je bil in tudi ostaja, da bi multinacionalke začele plačevati pošten delež v državah, kjer ustvarjajo dobičke. A kaj, ko bo EU prvo morala poskrbeti za davčne oaze doma, preden se lahko posveti bolj eksotičnim destinacijam.

Številka tri: v zadnji fazi priprave je direktiva o boju proti terorizmu. Ta bi na celotnem območju Evropske unije za kaznivo dejanje označila potovanja z namenom priprave terorističnega napada, organiziranje takšnih potovanj in kakršnega koli usposabljanja ter financiranje takšnih priprav. Borcev na bojiščih Bližnjega Vzhoda, ki so se nato vrnili v EU, naj bi bilo približno 5000. Kakor pri migracijah tudi tu umanjka omemba konfliktnih območij oziroma odgovornosti EU za nastanek in nadaljevanje težav.

Tudi januarja 2016, ko je predsedstvo Sveta Evrope prevzela Nizozemska, je bil boj proti terorizmu med evropskimi prioritetami, a je bil takrat še vključen v širši pojem varnosti ter z njo povezane zasebnosti, po terorističnih napadih v Bruslju, Nici in Berlinu pa si je prislužil lastno kategorijo. V minulem letu so poslanci držali obljube glede sveže ureditve na področju varovanja podatkov na spletu, enako pa lahko rečemo tudi za področje boja proti terorizmu. Europol ima po novem večja pooblastila, ki pokrivajo tudi področja trgovine z ljudmi in mamili ter prevar na spletu. Po novi ureditvi pa morajo letalske družbe varnostnim organom predati tudi podatke o potnikih iz tretjih držav.

Številka štiri: digitalni enotni trg. Če bo šlo vse po načrtu, nam za spletne užitke ne bo treba več biti prikrajšan ob sporočilu: “This content is not available in your country.” Avtorske pravice bi parlament poskusil fleksibizirati do te mere, da bi veljale za celotno EU. Tako bi lahko zadnjo epizodo Žlahtne štorije gledali na smučanju v Val d’Iseru, spletni prenos tekme NK Maribor-Radomlje pa na Erasmusu v Brnu. Odgovornost v primeru kršenja avtorskih pravic bi naložili ponudnikom, kot sta YouTube in Facebook. Nova resolucija bo pozivala tudi k poenotenju spletnih nakupov za vse državljane EU. Nakupovanje prek Asosa tako še nikoli ni bilo lažje!

Napoved o enotnem digitalnem trgu je bila zapisana že na dokumentu iz januarja 2016, tudi cilji se niso spremenili. Le datum končnega glasovanja se je zamaknil za 12 mesecev od nizozemskega prek slovaškega pa vse do malteškega predsedovanja.

Številka pet: energetika in podnebne spremembe. Bliža se reforma trgovine s toplogrednimi izpusti. Ta bo končno naredila prve konkretne korake v smeri spoštovanja dogovora iz pariške konference COP21, od katere mineva že dobro leto. EU bo do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov poskusila zmanjšati za 40 odstotkov, mimogrede pa bo preprečila še selitve industrijske proizvodnje v države z nižjimi okoljskimi standardi, zagotovila stabilnost omrežja ter vzpostavila pravo pravcato energetsko unijo. Namen te je poleg skrbi za okolje predvsem želja EU po večji energetski neodvisnosti, ki je trenutno zaradi zanašanja na fosilna goriva nizka. Z vzpostavljanjem enotnega omrežja bi lažje zmanjšali izgube, dali poudarek na obnovljive vire ter tako zmanjšali odvisnost od tujih dobaviteljev, predvsem Rusije.

Nepresenetljivo bi že leto 2016 moralo biti tisto leto, ko bo EU začela implementirati prve spremembe v smeri spoštovanja pariškega podnebnega dogovora. Da, tudi takrat z reformo trgovine z izpusti. A kaj je eno leto v primerjavi s starostjo zemlje, kajne?

V kategoriji razno so v prejšnjem letu svoje mesto našli tudi mednarodni trgovinski sporazumi, ki naj bi bili temeljito pregledani in preučeni s strani poslancev, ter vzpostavitev krožne ekonomije, ki bi več poudarka dala na reciklažo in ponovno uporabo. Uspeh na zadnjem omenjenem področju težko ocenimo, smo pa zato na primeru CETE lahko videli, kako zna Evropa stopiti skupaj ter netransparentno prepričati tudi prostotrgovinskim sporazumom nenaklonjene dele celine v podpis, ko gre za interes kapitala.

Lista prioritet se tako z januarja 2016 na januar 2017 ni bistveno spremenila. Pridružite se nam v januarju 2018, ko bomo zopet pogledali v preteklo leto. Pri tem pomnite besede nekdanjega britanskega premierja Winstona Churchilla: “Pesimist vidi težavo v vsaki priložnosti; optimist vidi priložnost v vsaki težavi.” Težav v EU namreč vsekakor ne manjka, optimizma pač. Zato današnji BritOFF zaključimo še z nekaj citati o optimizmu, ki smo jih našli na spletu ter jih lahko apliciramo na Evropsko unijo.

“Vsi smo v jarku, a nekateri gledamo zvezde.” - Oscar Wilde. “Optimizem je norost vztrajanja, da je vse v redu, ko smo pa vsi nesrečni.” - Voltaire. “Pesimizem ni nikoli osvojil bitke.” - Dwight Eisenhower. “Sem optimist. Kdorkoli z zanimanjem za prihodnost mora biti, sicer bi se preprosto ustrelil.” - Arthur Clarke. Srečno in optimistično 2017.

 

0805

V Béjaïi, na vzhodni obali Alžirije, se nadaljujejo nemiri ter spopadi med policijo in protestniki. Začeli so se s ponedeljkovo stavko trgovcev, ki nasprotujejo novim davkom na bencin, tobak in elektriko, ki so začeli veljati z novim letom. Alžirski notranji minister Noureddine Bedoui je že izrazil prepričanje, da ne gre za spontan upor ljudstva, temveč za orkestriran protest stricev iz ozadja - v alžirskem primeru so to lokalni import-export baroni. Alžirska vlada tako vztraja pri poudarjanju nujnosti ukrepov, predvsem zaradi slabega stanja v gospodarstvu, ki se vse teže spopada z nizkimi cenami nafte in plina, dveh največjih izvoznih artiklov države.

Francoski proizvajalec vozil in opreme za kampiranje Trigano je začel ekskluzivna pogajanja za nakup Proteja. Gre za družbo v lasti menedžerjev ACH, katere najvrednejši del je novomeški proizvajalec avtodomov Adria Mobil, sicer pa obvladuje tudi družbe, kot so Autocommerce, Avto Triglav, Grand Hotel Union, Hotel Lev, vendar naj za te Francozi po neuradnih podatkih ne bi pokazali zanimanja. Spomnimo: spori med lastniki Adrie Mobil, s Hermanom Rigelnikom, poveljnikom ljubljanskega tabora, na eni in Sonjo Gole, direktorico in komandantko dolenjskega tabora, na drugi strani, so dosegli vrhunec jeseni, ko je zadnja neuspešno poskusila s pomočjo tujih investitorjev odkupiti celoten Protej, ki ga s 60 odstotki nadzoruje ter ga tako upravlja in zdaj tudi prodaja Rigelnikova četa.

Le dan po tistem, ko je Sorin Grindeanu zasedel premierski stolček v Bukarešti, je že prišel navzkriž z Brusljem oziroma,  bolj natančno, s kmetijsko politiko Evropske unije. Grindeanujev greh je bil, da je napovedal boj za povečano prehrambno samozadostnost Romunije s subvencijami za svinjerejce in pridelovalce paradižnikov. Evropska komisija se je v sporočilu za javnost odzvala, da so subvencije za sadje in zelenjavo dovoljene, kar pa ne velja za prašičje meso. Tega ne spremeni dejstvo, da ga po premierovih besedah Romunija uvozi 230.000, izvozi pa le 20.0000 ton, kar je označil za zelo abnormalno.

 

 

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament.Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness