BritOFF za nazaj

BritOFF za nazaj

Aktualno-politična novica
26. 1. 2018 - 10.05
 / BritOFF

0805

Venezuela je španskega veleposlanika v Caracasu, Jesusa Silva Fernandeza, razglasila za persono non grata in napovedala njegov izgon.  Kot razlog je zunanje ministrstvo navedlo domnevno špansko vmešavanje in antagonizem do trenutne vlade, zaradi česar so v sredo tudi že odpoklicali svojega veleposlanika iz Španije. Španija je sicer ena izmed članic Unije, ki je zaradi kršitev človekovih pravic uvedla prepoved potovanja v Unijo in zamrznitev premoženja za sedem venezuelskih državnikov. V vladi Nicolasa Madura za nastanek sankcij krivijo predvsem španskega premiera Mariana Rajoya.  Špansko zunanje ministrstvo zatrjuje, da je Španija želela le pomagati pri dialogu med predsednikom Nicolasom Maduro in opozicijo.

Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je začasno ustavil nadgrajevanje tankov, ki bi jih Turčija uporabljala v bojih s Kurdi na severu Sirije. Po pogodbi naj bi sicer Nemčija nadgrajevala tanke tipa leopard 2 nemške proizvodnje, tako da bi bili še bolj odporni proti minam. Nemško zunanje ministrstvo je v zvezi s turškimi posegi v Siriji tudi zahtevala razpravo med članicami NATA. Z odločitvijo se strinjajo tako socialni demokrati kot krščanski demokrati, saj ne želijo, da bi takšno vprašanje izvoza orožja vplivalo na koalicijska pogajanja. Trajnejšo odločitev, ali bodo pogodbo o nadgradnji tankov ukinili ali nadaljevali, bo tako sprejela nova vlada.

Državni zbor je potrdil zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih in tako v slovensko zakonodajo prenesel nedavno evropsko direktivo. Zakon prepoveduje posebna nadomestila za plačilo s plačilno ali kreditno kartico. Zakon tako prepoveduje vsem prejemnikom plačila, da bi zahtevali nadomestilo za transakcijo s kartico, z nekaj izjemami, na primer kartici American Express, Diners Club in storitev PayPal. Zakon tudi razširja definicijo plačilne storitve, po novem zakonu spadata med plačilni storitvi tudi internetna storitev odreditve plačil in storitev zagotavljanja informacij o računih.

Državni zbor je sprejel tudi novelo o  evidentiranju nepremičnin. Novela predvideva lokacijsko izboljšavo podatkov in zapoveduje uskladitev pravil za vpisovanje podatkov o  lastnikih delov stavb s pravili vpisovanja v zemljiško knjigo. Novost je tudi, da se bodo podatki o stavbah, kot so spreminjanje površin in dejanskega namena delov stavbe, lahko spremenjeni vnašali v zemljiško knjigo le z elaboratom  projektanta ali geodetskega podjetja. Novela po napovedi ministrice za okolje in prostor Irene Majcen predstavlja uvod v večjo prenovo zakonodaje, ki bo vključevala oblikovanje enotne evidence nepremičnin oziroma enoten kataster nepremičnin. Trenutno obstajajo tri evidence - kataster stavb, register nepremičnin in zemljiški kataster.

 

1005

Pregled novic iz evropskega parlamenta in drugih evropskih institucij začenjamo z delitvijo plena. Komite za ustavne zadeve evropskega parlamenta je dosegel dogovor o razporeditvi parlamentarnih sedežev, upoštevajoč odhod Velike Britanije iz Evropske unije. Parlament bo tako začasno manjši za 46 poslanskih sedežev, ki bodo ostali v rezervi. Trenutno je v parlamentu 73 britanskih parlamentarcev.  Preostali delež britanskih sedež, teh je 27, pa bo razdeljenih med štirinajst glede na število prebivalcev slabše zastopanih članic. Med drugim bosta tri sedeže pridobili Italija in Nizozemska, pet pa Španija in Francija. Slovenija bo ostala pri 8 evropskih poslancih.

Poslanci so v ločenem glasovanju glasovali o namembnosti raznih 46 sedežev. Teh 46 sedežev v mirovanju bo tako na voljo morebitni širitvi unije in potencialnim tako imenovanim panevropskim strankam. Panevropske volilne liste so volilne liste s kandidati iz več članic Evropske unije, za katere lahko glasujejo vsi evropski državljani. Do sedaj je namreč Slovenec lahko glasoval le za slovenskega poslanskega poslanca. Panevropske liste bi po mnenju evropskih poslancev okrepile občutek evropskega državljanstva in okrepile volilno participacijo Evropejcev. Poslanci so tudi podprli idejo, da bi bilo evropskih poslancev iz panevropskih listin točno 28. Poslanci so državljane Severne Irske potolažili, da imajo po dogovoru Dobrega petka neodtuljivo pravico do irskega in s tem evropskega državljanstva.

 

Razporeditev sedežev velja za naslednji poslanski mandat, torej za obdobje 2019-2024. Odločitev parlamentarnega komiteja mora po glasovanju v parlamentu k Evropski komisiji in nato ponovno v parlament. Obstoj panevropskih listin pa bi moral enoglasno potrditi še svet ministrov in jih nato ratificirati v vseh članicah pred poslanskimi volitvami leta 2019.

Komite za ustavne zadeve je tudi glasoval v podporo in s tem za institucionalizacijo tako imenovanega pravila Spitzenkandidaten oziroma pravila vodilnega kandidata. Po tem trenutnem pravilu evropski poslanci za predsednika Komisije podprejo le kandidata, katerega stranka zmaga na evropskih volitvah. Prav tako so poslanci po izglasovanju tega pravila poudarili, da sami sploh ne razpravljajo o kandidatu, ki nima najboljšega volilnega rezultata v svoji stranki. To pravilo je bilo do sedaj neformalno. Komite želi s takšnim ukrepom povečati demokratičnost Evropske komisije.  Komisija bo o predlogu razpravlja 23. februarja.

Ostajamo pri posledicah britanskega odhoda. Nadaljuje se namreč preselitev evropskih programov, objektov izven Velike Britanije, tokrat sistema navigacijskih satelitov, Galilea. Po odločitvi Evropske komisije bo podporni sistem, do sedaj nameščen v Southamptonu,  premeščen v središče Španije. Britanski podporni sistem deluje kot zaščita in rezerva za glavni, to je pariški center. V primeru, da je pariški center “evropskega GPS-a” izključen iz omrežja, lahko otoška izpostava kontrolira dostop do satelitskega sistema. V nasprotju z southamptonskim Galileom, ki je zaposloval enega človeka, naj bi v Španiji na Galileu delalo do ljudi. Po načrtih naj bi Galileo namreč do leta 2020 vzpostavil vse potrebne storitve za polno delovanje, ki naj bi omogočil še natančnejši, evropski satelitski signal.  

Poslance pa je poleg urejanja odnosov med Komisijo in parlamentom skrbelo tudi stanje čebel, katerih izdelki Uniji letno prinesejo 14 milijard, od njihovega opraševanja pa je odvisnih 76 odstotkov proizvodnje hrane. Kmetijski komite je tako pripravil paket predlogov za boj proti padajočemu številu čebel in ga z enim glasom proti potrdil. Med ukrepi so predlagali za petdesetodstotno večje financiranje nacionalnih čebelarskih programov, prepoved čebelam škodljivih pesticidov in več raziskav o čebeljem razmnoževanju, ki bi ustvarili vrste čebel, odporne na tuje invazivne vrste. Predlagali so tudi ukrepe, ki bi preprečili širitev “lažnega” medu, torej medu z dodanim sirupom. Med in medni izdelki bi torej po novem morali imeti nalepke z jasno označenim izvorom, število živilskih inšpektorjev pa bi bilo potrebno povečati, članicam so predlagali tudi višje kazni za nedoseganje standardov medu. Trenutno namreč 20 odstotkov primerkov, ki jih testirajo na zunanjih mejah Unije, ne dosega evropskih standardov. O predlogu komiteja bo predvidoma konec februarja glasoval celoten parlament.

Okoljski komite pa je potrdil dva neformalna dogovora evropskih ministrov iz oktobra 2017. Potrdil je, da je potrebno do leta 2030 izpuste ogljikovega dioksida, nastale iz prometa, stavb, kmetijstva, zmanjšati za 30 odstotkov. Na podlagi tega cilja so oktobra članice in Evropska komisija določili nacionalne cilje zmanjševanja izpustov plinov. Glasovanje okoljskega komiteja tudi potrjuje določilo, da se morajo izpusti ogljikovih dioksidov do 2030 ujeti z absorpcijo  teh izpustov v gozdove, polja in travnike.

Z zaključek pa še o nedelu evropskih poslancev. Ti so zavrnili vabilo Evropske komisije k sodelovanju pri poročilu o predlogih izboljšav sprejemanja zakonov Evropske unije. Tako trije poslanci ne bodo sodelovali pri oblikovanju predlogov za boljše sprejemanje zakonodaje oziroma pri razvijanju “kako storiti manj bolj učinkovito” strategije. Skupina bo  razpravljala tudi o subsidiarnosti, principu učinkovitega izvajanja zakonodaje na vseh nivojih, od evropskega do lokalnega. Ta princip naj bi bil ključen za evropsko integracijo, poročilo skupine pa bi lahko trdno zastavilo stališča Evropske unije v določeno smer. Poslanci so kot razlog za neudeležbo navedli dolgoletno stališče, da poslanci ne bi smeli biti del delovnih skupin pod vodstvom Komisije. Konferenca predsednikov, torej skupina voditeljev parlamentarnih strank, trdi, da bi takšno sodelovanje onemogočalo funkcijo parlamenta - pozorno, konstruktivno kritiziranje predlogov Komisije.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.