28. 2. 2018 – 10.05

Britoff zadnjega azteškega vladarja

Ob 10:05

Dobrodošli v današnjem zgodovinskem Britoffu. Na današnji dan leta 1525 je španski konkvistador Hernán Cortés dal ubiti zadnjega azteškega tlatoanija oziroma vladarja Cuauhtémoca. Cuauhtémoc je bil nečak kralja Montezume II, prvega azteškega vladarja, s katerim so se srečalii Španci in ki je prav tako postal žrtev Cortesa, in je bil poročen z Montezumovo hčerko. Ko je s približno 25-leti prišel na oblast, so prestolnico TenoČhtitlan že oplenili Španci in je v njej divjala epidemija črnih koz, od katere je umrl tudi Montezumov naslednik in Cuauhtemocov predhodnik Cuitlahuac.

Že Cuitlahuac je začel s pripravami na odpor proti Špancem, vendar je bilo mesto osamljeno. Zato je Cuauhtemoc po 80 dneh spopadov s Španci na pomoč pozval tudi prebivalce sosednjih ruralnih predelov, vendar so se odzvali le Tlatelolci. Leta 21 so Cuauhtemoca ujeli Španci in upor se je končal. Čeprav je ob svojem zajetji  Cuauhtemoc Cortesa zaprosil, naj ga pokonča, mu ta ni ustregel, sprenevedaje se, da spoštuje borbenost upornikov. Ko pa je ugotovil, da je plen, ki ga je pridobil z zavzetjem prestolnice bistveno manjši kot je pričakoval, je ukazal Cuauhtemocu žgati stopala, da bi izdal, kje se skriva več zlata. Vendar velike količine zlata niso pridobili.

Cuauhtemoc je tudi po teh dogodkih ohranil naziv tlatoani, vendar ni bil več suveren vladar. Ko je Cortes leta 25 odšel na ekspedicijo v Honduras, je Cuauhtemoca in več drugih azteških plemičev vzel s seboj, saj se je bal, da bi v njegovi odsotnosti zopet načrtovali odpor. Na potovanju pa naj bi izvedel, da Cuauhtemoc skupaj z vladarjema Texcoca in Tlacopana načrtuje proti njemu vstajo in jih je dal obesiti. Menil je, da bodo ostali azteški plemili preveč prestrašeni, da bi z načrti nadaljevali, saj naj bi verjeli, da se za njihove načrte izvedel s pomočjo magije. V nasprotju s tem nekateri viri poročajo, da si je celotno zaroto izmislil sam, da bi imel izgovor za usmrčenja.

Po Cuauhtemocu je v današnji Mehiki poimenovanih več mest, v Mexico Cityju na Avenida Reforma pa je njemu na čast postavljen monumentalen spomenik. Prav tako je Cuauhtemoc eno izmed nešpanskih moških imen, ki je v Mehiki stalno popularno.

Ob 8:05

V Sloveniji Levica predlaga sklic referenduma z vprašanjem “Ali ste za to, da Republika Slovenija porabi 1,2 milijarde evrov za oborožitvene zahteve Nata?”. Nato je namreč junija lani sprejel tako imenovane Cilje zmogljivosti Nata za Slovenijo, v katerih je predvidena vzpostavitev dveh srednjih bataljonskih skupin, za kateri bi v naslednjih osmih letih predvidoma porabili 1,2 milijarde evrov. V Levici opozarjajo, da gre za štirikrat večjo vsoto, kot jo je Slovenija v zadnjih osmih letih porabila za investicije v bolnišnice. Referendum bi v izogib večjim stroškom izvedli občasno s parlamentarnimi volitvami.

Nemško najvišje upravno sodišče je razsodilo, da imajo nemška mesta pravico prepovedati vožnjo z avtomobili na dizelsko gorivo. Proces na upravnem sodišču sta sprožili okoljevarstveni organizaciji ClientEarth in Deutsche Umwelthilfe, potem ko sta se zvezni državi Baden-Württemberg in Severno Porenje-Vestfalija pritožili na razsodbe nižjih sodišč, da se v Stuttgartu in Düsseldorfu prepove transport z dizelskim gorivom. Dušikovi oksidi, katerih največji del prihaja od transporta, še posebej tistega z dizelskim gorivom, so v nekaterih nemških mestih sicer že večkrat presegli določeni prag 40 mikrogramov na kubični meter.

Makedonski premier Zoran Zaev je predstavil štiri možnosti rešitve dolgoletnega spora med Grčijo in Makedonijo o poimenovanju slednje. Predlagane možnosti se glasijo: Republika severne Makedonije, Republika zgornje Makedonije, Republika vardarske Makedonije in Republika Makedonija (Skopje). Grčija nasprotuje trenutnemu imenu države Makedonija, saj meni, da bi skupaj z določili iz makedonske ustave takšna ureditev lahko implicirala ozemeljske zahteve te države nad grško enako poimenovano severnoležečo regijo. Makedonija si prizadeva za razrešitev spora še pred junijskim srečanjem s predstavniki Evropske unije, ki se ji želi priključiti, kar pa bi lahko zaustavil veto Grčije.

 

 

 

Aktualno-politične oznake

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.