BritOFF zahtevkov za poravnavo

deseta

Predsedniški ukaz Donalda Trumpa, s katerim je želel prepovedati vstop imigrantov iz sedmih muslimanskih držav, je poleg humanitarcev razburil tudi Silicijevo dolino. Skupina tehnoloških korporacij, med njimi Google, Netflix in Airbnb, ki jo je sklicala korporacija GitHub, bo danes vložila podporo tožbi, ki jo je proti Trumpovemu predsedniškemu ukazu vložil washingtonski državni tožilec. Podporo sta včeraj že vložili podjetji Amazon in Expedia.

Nadaljnje nezadovoljstvo med tehnološkimi korporacijami budi osnutek novega predsedniškega ukaza, s katerim bi Trump reformiral shemo za pridobitev delovnih viz. Med njimi bi bile tudi vize iz sheme H-1B, ki so namenjene predvsem visoko usposobljeni delovni sili za tehnološke korporacije. Letno se na ta način odobri največ 85 000 viz, predvsem delavcem iz Indije. Zakaj Silicijeva dolina nasprotuje prepovedi in omejevanju priseljevanja, nam pokaže raziskava profesorja s Howardske univerze, Rona Hira, ki pove, da so delavci preko viz H-1B povprečno plačani 70 000 dolarjev, medtem ko je povprečni Američan za podobno delovno mesto plačan nad 100 000 dolarjev.

V Združenih državah Amerike je zamrlo protipiratsko sodelovanje med največjimi ponudniki dostopa do spleta in Agencijama za zaščito avtorskih pravic filmske in glasbene industrije, znanima pod kraticama MPAA in RIAA. Dogovor, sprejet leta 2011 in poimenovan Shema šestih udarcev, je predvideval izobraževanje spletnih piratov o tem, zakaj se tega ne sme početi. Prostovoljni dogovor je takrat pozdravila tudi ameriška vlada in ga kot zgled postavila tujim državam. Shema šestih udarcev pa ni prinesla rezultatov v spremembah vedenja uporabnikov spleta, temveč zgolj tone odvetniških pisem z zahtevki po poravnavi zaradi piratiziranja. Poravnave so prejele stranke ponudnikov dostopa do spleta, katerih podatke so v okviru dogovora ponudniki razkrili. Predlagane poravnave so bile po večini neuspešne in niso zadovoljile apetitov velikih lastnikov avtorskih pravic.

Zaradi podobnih pravnih obvestil pa bi lahko postala zelo zaposlena tudi Finska pošta. Zakon na Finskem ponudnikom dostopa do spleta nalaga, da pri določeni meri nedovoljene izmenjave avtorsko zaščitenih vsebin razkrijejo identiteto svojih strank. Tem nato odvetniške pisarne pošiljajo predloge za poravnavo. Taki primeri so se začeli na Finskem pojavljati leta 2014, a jih je bilo premalo, da bi dvignili prah. S koncem leta 2016 pa so odvetniške pisarne prestavile svoje delovanje na tem področju za dve prestavi naprej. Ocenjuje se, da bo poravnavna pisma v bližnji prihodnosti prejelo še okrog 60 tisoč finskih gospodinjstev.

Veliki križar, ki se je podal v deželo piratov odstrniti temo izmenjave avtorsko zaščitenih datotek, je pravna pisarna Hedman Partners iz Helsinkov. V pravnih obvestilih zahtevajo poravnavo v višini 2200 evrov. Javnosti ni ostala prikrita pogodba, ki so jo nadobudni pravniki sklenili s producenti nekaterih televizijskih serij. Za sto uspešnih primerov bo Hedman Partners prejela 130 evrskih tisočakov, ostalih 90 pa bodo dobili lastniki avtorskih pravic.

osma

Predsednica brazilskega vrhovnega sodišča Carmen Lucia Rocha je sprejela sporazum za milejšo kazen s 77 vodji inženirskega konglomerata Odebrecht. Ti so v zameno razkrili imena politikov, ki so sprejemali njihove podkupnine v zvezi z afero v državnem naftnem podjetju Petrobras. Dogovor bi po pričakovanjih sicer moral sprejeti vrhovni sodnik Teori Zavascki, ki je obravnaval primer, vendar je 19. januarja umrl v letalski nesreči, zaenkrat pa še ni jasno, kdo ga bo nasledil. Izpričana imena bi sicer morala ostati tajna, vendar je decembra v javnost pricurljalo pričevanje enega izmed nekdanjih Odebrehtovih vodij. Med drugim so navedena tudi imena predsednika Michela Temerja, šefa predsedniškega kabineta Eliseu Padilha in predsednika senata Renana Calheirosa.

V Turčiji se je začelo sojenje proti 270 domnevno sodelujočim v poskusu državnega udara, med njimi tudi odsotnemu Fetullahu Gulenu. Sojenje poteka v mestu Izmir, ki naj bi bilo po trditvah turških oblasti glavna logistična baza gulenistov, in bo predvidoma trajalo dva meseca. Posebej za ta namen je bila zgrajena sodna dvorana, ki bi lahko sprejela vse obtožene. Poleg tega so turške oblasti v Združene države Amerike poslale nove dokaze o krivdi Gulena. Obamova administracija je zahteve po izročitvi zavračala, poskusiti pri Trumpu pa ni greh.

Afriška unija je dobila novega predsednika in novo članico. Na čelo unije je stopil zunanji minister Čada Moussa Faki Mahmata. Prejšnji predsednici Nkosazani Dlamini Zumi iz Republike Južne Afrike je mandat potekel že julija lani, a afriškim državam ni uspelo izglasovati naslednika.

Maroko je zopet član Afriške unije. Pred 33 leti je iz zveze protestno izstopil, saj je bila v Afriško unijo sprejeta Zahodna Sahara, katere del Maroko okupira. V Afriški uniji upajo, da bodo s sprejetjem Maroka lažje prišli do razrešitve konflikta. Sprejetju Maroka sta sicer nasprotovali Alžirija in prej omenjena Republika Južna Afrika, ki sta podpornici gibanja za neodvisnost Zahodne Sahare, Fronte Palisario. Več o konfliktu lahko izveste tudi v Offsajdu Veliki interesi velikih rib, ki je dostopen na naši spletni strani.