Ob 8.05

Trumpova administracija zapušča Svet Združenih narodov za človekove pravice. Ta naj bi bil po njenem mnenju pristranski, saj naj bi se osredotočal zgolj na Izrael in ignoriral kršenje človekovih pravic v drugih državah. Ameriška veleposlanica za Združene narode, Nikki Haley, je v poslovilnem govoru kot dve takšni državi, za kateri Svet Združenih narodov ni ukrepal, izpostavila Venezuelo in Iran.

V Kanadi je senat z 52 proti 29 glasovi sprejel zakonodajo, ki dovoljuje uporabo, prodajo in nakup konoplje za rekreacijske namene. Posameznik bo lahko doma gojil do štiri rastline, pri sebi pa imel do 30 gramov konoplje za osebno rabo. Prodajo konoplje bodo organizirali lokalni teritoriji in province, ki bodo imeli po sprejetju zakonodaje 8 do 12 tednov časa, da se nanjo pripravijo. Prodaja konoplje bo nato v rokah prodajalcev s posebnimi licencami, še vedno pa bo nelegalno prodati konopljo drugemu, če licence nimaš. Po ocenah naj bi prodaja konoplje lahko prinesla med 5 in 7 milijard dolarjev dobička letno. Kanada sicer že dovoljuje uporabo konoplje v medicinske namene.

V Venezueli je Ustavodajna skupščina na mesto svojega vodje izglasovala Diosdada Cabella, čavista in nekdanjega vojaškega oficirja. Cabello je na funkciji zamenjal Delcy Rodriguez, ki je prejšnji teden postala venezuelska podpredsednica. Poleg tega je na mesto vodje centralne banke ustavodajna skupščina imenovala Calixto Ortego, do sedaj finančno podpredsednico državnega podjetja Citgo.

Ob 10.05

Na današnji dan leta 1789 so se predstavniki tretjega stanu v teniškem igrišču v Versaillesu svečano zaobljubili, da se ne bodo razšli in da se bodo vselej ponovno zbrali, če bodo okoliščine to zahtevale, vse dokler ne bo vzpostavljena ustava kraljestva.

Generalni stanovi so se zbrali na skupščini v začetku maja, da bi se dogovorili o novih davnih in fiskalnih vprašanjih. A so kmalu nato začeli razpravljati o tem, ali bodo glasovali po glavi ali po stanu. Glasovanje po glavi bi namreč zagotovilo premoč tretjemu stanu, ki je imel številčno največ predstavnikov, medtem ko bi glasovanje po stanu pomenilo prevlado prvih dveh stanov. Ker ta dva na glasovanje po glavi nista želela pristati, se je tretji stan odločil, da bo zasedal ločeno. 13. junija se je tretji stan oklical za narodno skupščino, kmalu pa so se mu pridružili nekateri plemiči, večina duhovščine in kmetje.

Kralj Ludvik XVI se je odločil izničiti vse dekrete skupščine in obnoviti generalne stanove. 19. junija je ukazal zakleniti dvorano Salle des États, v kateri je skupščina zasedala do tedaj. Ko so naslednjega dne predstavniki narodne skupščine našli dvorano zaklenjeno, pred njo pa stražarje, so se zbrali v bližnjem notranjem teniškem dvorišču. Tam se je 567 od 577 članov zaobljubilo, da se ne bodo razšli, dokler ne sklenejo ustave.

Ko je tri dni kasneje kralj nagovoril stanove in zahteval, da se razpustijo, sta prva dva stanova res odšla, tretji pa je obsedel v tišini, dokler se ni zlomil njegov vodja grof Mirabeau z besedami: “Vojaška sila obkroža skupščino! Kje so sovražniki ljudstva? Je mar Katilina pred našimi vrati? Zahtevam, obdajte se s svojim dostojanstvom, s svojo zakonodajno močjo, vpeti ste v religijo vaše prisege. Ta vam ne dovoljuje, da bi se razšli, dokler ne formirate ustave!”

Še isti dan je kralj sam sprejel oktroirano ustavo v upanju, da bo s tem obrzdal stanove. A poskus je bil neuspešen. 9. julija se je narodna skupščina preimenovala v narodno ustavodajno skupščino, francoska revolucija pa se je nadaljevala z napadom na Bastiljo 14. julija.