Ob 10.00

V današnjem lokalnem Britoffu pa o svežih novicah o vrhniškem podjetju Kemis. To je slabo leto po požaru zaključilo prvo fazo popožarne obnove. Po sanaciji predelov tovarne, ki jih je požar manj prizadel, so zagnali del proizvodnje in ponovno začeli zbirati trdne odpadke, kot so baterije in sijalke. S to sanacijo objekta za zbiranje tekočih nevarnih odpadkov je Kemis izpolnil pogoje okoljevarstvenega dovoljenja za ponoven začetek delovanja. Okoljska in gradbena inšpekcija sta nedavno opravili pregled Kemisa in podjetju dodelili dovoljenje  za ponovno zbiranje odpadkov.

Podjetju pa se obeta tudi vodstvena premena. Po dobrih desetih letih se bo direktor Emil Nanut upokojil, njegovo mesto pa bo prevzel vodja razvoja in operativni vodja sanacije v Kemisu Boštjan Šimenc. Bodoči direktor je poudaril, da so v objektu za tekoče odpadke zamenjali vse požarne stene, in to z dvakrat debelejšimi od prvotnih, ter dogradili sistem za požarno javljanje in električno napeljavo ter gasilni sistem. Poklicnih gasilcev Kemis sicer ni najel, saj da jih v okolici ni dovolj, so pa poslali 6 sodelavcev na vpis v prostovoljno gasilsko društvo. Vrhničani so do ponovnega zagona Kemisa kljub tej obnovi skeptični in zaskrbljeni. Opozarjajo, da vrhniška občina trenutno toži okoljsko ministrstvo, ker ji ni priznalo statusa stranskega udeleženca v postopku sanacije objekta po požaru. S takšnim statusom bi občina lahko imela vpogled v sanacijska dela v Kemisu in delo okoljske inšpekcije. Bodoči direktor Nanut je izjavil, da se bodo borili za ponovno pridobitev zaupanja občanov, obenem pa okrcal medije, civilne iniciative in občinski svet, češ da širijo neresnice. Podjetje je s strani Agencije za okolje prejšnji teden dobilo tudi odločbo za dopolnilno sanacijo potoka Tojnica, ki zajema štiri ukrepe: ponovno analizo zemljine, petletni monitoring vode ter usedlin v Tojnici in Ljubljanici, ozelenitev območja na kraju izvedene primarne sanacije in kompenzacijski ukrep za izpad turističnega prihodka vrhniške občine. V ta namen bo Kemis uredil učno pot v Malem placu v Bevkah, predvidoma v vrednosti do 30 000 evrov. Bodoči direktor je ocenil, da je večina teh ukrepov izvedljivih.

Ob 8.00

Evropska komisija je, navdihnjena z vlogo žvižgačev v aferah, kot sta Cambridge Analytica in Panamski dokumenti, predlagala nove ukrepe za zaščito žvižgačev. Novi ukrepi naj bi ščitili žvižgače, ki poročajo o kršenju zakonodaje Evropske unije, pa naj bo to na področju javnega naročanja, varnostnih proizvodov ali kršenja davčne zakonodaje Evropske unije. Direktiva se tako od zakonov o zaščiti žvižgačev večine članic razlikuje po svoji celovitosti. Veliko zakonodaj članic namreč določa le delno zaščito ali pa le zaščito za nekatere sektorje. Direktiva naj bi tako poenotila zakonodaje članic in vsem žvižgačem z različnih področij ponudila celotno zaščito.

 

Direktiva Evropske komisije vsebuje ukrepe za zaščito žvižgačev, oseb, ki jih žvižgači razkrijejo in pravila za delodajalce. Po predlogu komisije so povračilni ukrepi za žvižgače prepovedani in bi morali biti kaznovani, oseba, ki je domnevno škodovala žvižgaču, pa mora dokazati, da tega ni storila. Po drugi strani za s strani žvižgačev razkrite osebe velja domneva nedolžnosti do dokazane krivde. Delodajalci, tudi vse državne in regionalne uprave z več kot 10 000 prebivalci, pa morajo vzpostaviti notranje postopke za obravnavo poročanja žvižgačev. Po predlogu komisije enako pravilo velja za vsa podjetja z letnim prometom nad desetimi milijoni evrov ali pa z več kot 50 zaposlenimi. Žvižgač mora tako imeti možnost zaupno poročati o svojih odkritjih tako znotraj kot zunaj svojega delovnega mesta. Po mnenju komisije bi bilo idealno, da žvižgač zlorabe najprej razkrije znotraj svojega podjetja oziroma institucije, v primeru neučinkovitosti pa državnim oblastem ali, kot zadnja možnost, medijem. Podjetja in javne oblasti se bodo na poročanje žvižgačev morali odzvati v treh mesecih.

 

Komisarka za pravice potrošnika in spolno enakost Vera Jourova je ob predstavitvi še poudarila, da so pravila nastala kot posledica nedavnih umorov raziskovalnih novinarjev, kot sta Daphne Caruana Galizia in Slovak Jan Kuciak. Direktivo mora potrditi še parlament.

Romunska premierka  Viorica Dancila je na ustavnem sodišču vložila tožbo proti odločitvi predsednika Klausa Iohannisa v zvezi z odstavitvijo glavne tožilke Laure Codrute Kövesi. Predsednik Iohannis je namreč zavrnil zahtevo pravosodnega ministra Toaderja, ki je zahteval, da se glavno tožilko Kövesi, ki se ukvarja predvsem s primeri korupcije v vladi, odpusti. K njeni odstavitvi je močno pozivala vladajoča stranka socialdemokratov, sploh njen predsednik Liviu Dragnea, ki je obtožen dveh primerov korupcije. Predsednik Iohannis je zahteve o odstavitvi zavrnil ali pa jih ni komentiral, vlada pa je napovedala izpodbijanje predsednikove odločitve. Vlada Lauri Codruti Kövesi očita predvsem, da s svojimi kritikami reform pravosodja škoduje ugledu Romunije in celo krši ustavo.