10.05

Zimska tropska destinacija današnjega Abecedarija spregledanih je majhna otoška državica Samoa, ki leži v Tihem oceanu in premore približno 200 tisoč prebivalcev. Od najbližje večje kopenske mase Nove Zelandije je oddaljena skoraj 3 tisoč kilometrov.  Na dveh večjih otokih in dobesednem morju manjših otokov v tej državi živi druga največja polinezijska etnična skupina za novozelandskimi Maori. Otočje se spopada z nizko stopnjo gospodarske rasti in razvoja, zaradi česar mnogi mladi zapuščajo državo in se selijo na Novo Zelandijo. Poskusi diverzifikacije gospodarstva in povečanje turistične dejavnosti v zadnjih letih so sicer spodbudili nekaj sprememb, vendar so glavni gospodarski upi vlade uperjeni v sodelovanje z Ljudsko republiko Kitajsko.

Čeprav je otočje od kitajske celine oddaljeno več kot 8 tisoč kilometrov, so namreč Kitajci glavni turisti in investitorji v državi. V zadnjih letih so skoraj vse večje investicije na otoku izpeljali s kitajskim denarjem. Samoa že od nekdaj spada med največje podpornice kitajskega vpliva v Tihem oceanu in je kot prva polinezijska država priznala Ljudsko republiko Kitajsko leta 1976. Opozicijo v parlamentu otoka skrbi, da sta predsednik vlade Tui-laepa Dr. Sa’ilele Mali-ele-gaoi in njegova stranka Human Rights Protection Party državo prodala kitajskim interesom. Poleg vedno večjega števila kitajskih turistov in projektov jih skrbi državni dolg do kitajskih bank, ki znaša že 420 milijonov dolarjev. Zato je opozicija s poslancem Olom Fonotijem Vaaijem na čelu včeraj zahtevala odstranitev vseh kitajskih zastav z otoka.

Najbolj kočljiv je projekt obnove zastarelega pristanišča Asau, ki naj bi ga sofinancirala kitajska vlada. Čeprav gre po navedbah samoanske vlade za izključno civilno in turistično pristanišče, bi obnova občutno povečala zmožnost sprejemanja večjih ladij na otočju. Vladi Avstralije in Nove Zelandije sta že zahtevali obrazložitve v povezavi z obnovo pristanišča. Uradno zaradi ponovne vzpostavitve nekaterih pomorskih poti med državama, neuradno pa naj bi ju skrbela možnost za vzpostavitev kitajske vojaške pomorske baze na Samoi.

Zbliževanje Samoe in Kitajske so še dodatno podžgale nedavne izjave in dejanja novega ameriškega ambasadorja na otočju Scotta Browna. Ta je na sprejemu ob prevzetju funkcije podprl ameriški umik iz pariškega sporazuma, kar je za otočane nesprejemljivo. Samoa namreč spada med države, ki bodo prve podlegle povišanju gladine svetovnih morij. Na nedavni uradni večerji v prestolnici Apii [apiji] pa je eni izmed natakaric omenil, da bi v Ameriki mastno zaslužila z nudenjem svojih ‘uslug’.

Vlada pa se poleg očitkov o nevarnem podleganju tujim interesom spopada tudi z reformo volilnega sistema na otočju. Po novem zakonu, ki so ga sprejeli prejšnji teden, ima vsaka volilna enota zgolj enega poslanca v parlamentu. Do sedaj so imele nekatere volilne enote z večjo koncentracijo prebivalcev dva predstavnika. Po mnenju kritikov je to poskus zmanjševanja moči že tako redkega urbanega prebivalstva otočja, ki pogosto nasprotuje vladnim projektom. Proti spremembi sistema je glasoval tudi La’aulia-lemali-etoa Leuatea Polata’ivao, nekdanji predsednik parlamenta in minister za kmetijstvo in ribištvo. Po besedah predsednika vlade Tuilaepa interni akti vladajoče stranke narekujejo, da vsi člani, ki glasujejo proti predlogu vlade, avtomatično odstopijo, zato je za okrožje, v katerem je bil La’aulia-lemali-etoa izvoljen, sklical nove volitve. Ali bo zaradi napetosti neprostovoljno odstopljen še kakšen poslanec, za zdaj ni znano.

8.05

Zvezna vlada Združenih držav Amerike je napovedala nove vojaške okrepitve na meji med ZDA in Mehiko. Na mejo bodo poslali novih 3700 vojakov, da bi po besedah obrambnega ministrstva podprli obmejno policijo in lokalne policijske enote. Dodatno vojaško prisotnost na meji je administracija priznala po razkritju predsednika parlamentarnega odbora, demokrata Adama Smitha, ki je vlado kritiziral, da ne razkriva dodatne militarizacije južne ameriške meje. Predsednik Donald Trump je medtem v nagovoru napovedal, da bo za razrešitev politične krize, ki se je prejšnji mesec manifestirala v ustavitvi dela ameriške vlade, razglasil izredno stanje in tako obšel kongres. Spomnimo, da je ustavitev posledica nepripravljenosti demokratske večine v kongresu, da bi financirala obmejni zid, ki ga zahteva Trump. V istem govoru je Trump tudi dejal, da ne izključuje uporabe vojaške sile za razrešitev krize v Venezueli.

Medtem so včeraj v Salvadorju, eni izmed držav, ki stoji na poti migrantov iz Latinske Amerike, potekale predsedniške volitve. Državi sta od državljanske vojne 1992 vladali  konzervativna Alianza Republicana Nacionalista in levičarska Frente Farabundo Martí para la Liberación Nacional, ki je tudi trenutno na oblasti. Kot kaže, pa bo na tokratnih volitvah zmagala nova stranka z nekdanjim županom glavnega mesta Nayibom Bukelejem na čelu. Glavni temi volitev sta bili korupcija v državni administraciji in boj proti ustaljenim bogatim elitam. Bukele je obe starejši stranki obtožil, da sta povzročili državljansko vojno, zdaj pa nadaljujeta politiko, ki je do nje pripeljala. Novoizvoljeni predsednik je napovedal tudi nasprotovanje venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, ki je do sedaj užival podporo vlade v San Salvadorju.

Predsedniških volitev pa, še ne bo tako kmalu v Egiptu. V parlamentu so namreč predlagali nove ustavne spremembe, ki bodo med drugim podaljšale mandat predsedniku države Abdelu Fattahu al-Sisiju. Poleg daljših mandatov spremembe vključujejo ustanovitev novega zgornjega doma parlamenta in 25-odstotne kvote za ženske v spodnjem domu. Med možnimi spremembami se omenja tudi odprava omejitve mandatov, ki zdaj al-Sisiju preprečuje ponovno kandidaturo na naslednjih volitvah. Al-Sisi v parlamentu uživa absolutno podporo, zato bodo spremembe tam verjetno potrjene. Poleg parlamenta pa morajo biti potrjene tudi na referendumu, na katerem pa podpora spremembam ni tako samoumevna.