Ceste slovenske osamosvojitve BritOFF

Ceste slovenske osamosvojitve BritOFF

Oddaja
Borca za pravice
27. 10. 2020 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10:05

Cenjeno poslušalstvo. Danes je torek, 27. oktober 2020, in ura je odbila pet minut čez deseto dopoldne. Čas je za torkov lokalni BritOFF, ki ga pripravlja aktualnopolitična redakcija.

Leljak in lambo.
Sprememba imena ceste v Radencih, papež Frančišek in nov zakon o javnih naročilih in še kaj...
 / 2. 6. 2020
O Romanu Leljaku smo v lokalnem BritOFFu, takisto v OFFsajdu in v OFFih, že govorili. Župan Radencev je še mnogo več kot le prvi občan, je na primer tudi zagnan amaterski revizionistični zgodovinar, oziroma kaozgodovinar, in režiser filmov o polpretekli zgodovini. Njegov najbolj znan film je Mit o Jasenovcu, ki ga je želel predstaviti v Avstraliji, a so mu tamkajšnji organi pregona preprečili izhod z letališča v Sydneyju. Svoje razlage polpretekle zgodovine, kot se za pravega historika spodobi, predstavlja v knjigah, ki se v glavnem lotevajo UDBE, pa tudi slovenskega domobranstva. Njegove bedne prostočasne dejavnosti pa niti niso pomembne – kot že rečeno, je osebni stečajnik Leljak župan Radencev, mi pa se selimo ravno v to, na desnem bregu Mure locirano občino.

Ali natančneje, v največje naselje občine, torej v Radence. Leljak je Titovo cesto v Radencih želel preimenovati, in sicer sprva v “Cesto doktorja Anteja Šarića”, pozneje pa v “Cesto slovenske osamosvojitve”. A naletel je na odpor skupine lokalnih prebivalcev, ki so se formirali v iniciativo in z več kot 500 podpisi želeli ohraniti Titovo cesto. Nato so vložili še pobudo za razpis svetovalnega referenduma, ki pa jo je podpisalo 127 občanov. Demos so želeli vprašati naslednje: “Ali ste za to, da se preimenuje Titova cesta v Radencih?”

V Romanu je kljub vsemu tlela želja po preimenovanju in tako se je kot bogaboječ občan obrnil na Ustavno sodišče Republike Slovenije z željo po oceni ustavnosti in razpisu svetovalnega referenduma o preimenovanju ceste. Po njegovem Titova cesta namreč posega v človekove pravice. Skratka, vse za to, da bi voljo ljudstva pač izpodbijal.

Ni mu uspelo: šest ustavnih sodnikov je namreč njegovo pobudo ob koncu prejšnjega tedna zavrglo; drugačno mnenje pa je imela trojica: Klemnu Jakliču in Marku Šorliju, za katera smo takšno odločitev seveda pričakovali, se je pridružila še Dunja Jadek Pensa. Slednji se je mandat sicer že iztekel, a predsednik republike in poslanci državnega zbora njeno zamenjavo še iščejo.

Jaklič, ki je nekoč o aktualnem premierju Janezu Janši zapisal, da je največja osebnost slovenske zgodovine, je v ločenem mnenju med drugim zapisal slednje: “Z referendumsko potrditvijo, da naj se uradno poveliča neko totalitarno vsebino ali osebnost, ki predstavlja simbol katerega od totalitarizmov (ponovna potrditev imena ulice je takšno poveličanje) bi ravnali v nasprotju z ustavno zapovedjo o Sloveniji kot svobodni demokratični družbi.”

O preimenovanju Titove ceste v Radencih
 / 3. 8. 2020
Referendum očitno bo. Kljub vsemu pa ne smemo pozabiti, da gre zgolj za svetovalni referendum: ta sploh ni formalno obvezujoč! Vseeno je pomemben indikator mnenja občanov. Jaklič je še dodal, da, citiramo, “lokalna politična oblast, ki se odloči, da ne bo ravnala v skladu z večinsko izraženo voljo občanov, jemlje v zakup, da na prihodnjih volitvah morda ne bo izvoljena". Konec citata. Omeniti velja še, da je Leljak sprva na rezultate svetovalnega referenduma vezal župansko zaupnico, a si je pozneje premislil.

Termin referenduma še ni znan, bržkone pa zaradi novega koronavirusa v bližnji prihodnosti še ne bo razpisan. Prvi referendumski termin je bil sicer razpisan za preteklo nedeljo, a je občinski svet zaradi preteče nevarnosti novega koronavirusa glasovanje prestavil za nedoločen čas. Pri tem svet ni upošteval nezavezujočega mnenja Ministrstva za javno upravo, ki je v predlogu zapisalo, da zakonadaja ne predivedeva preložitve referenduma.

So pa včeraj v Radencih občinski svetniki potrdili rebalans proračuna, s katerim so prižgali zeleno luč za izgradnjo čistilno naprave in telovadnice na Kapeli. Ideološke razlike očitno navsezadnje niso najpomembnejše. Jih je pa vredno upoštevati in spoštovati.

Ob 8:05

Izvršni odbor nemške Krščanskodemokratske stranke je zaradi razsajanja novega koronavirusa izglasoval preložitev za 4. december predvidenega volilnega kongresa, na katerem bo 1001 delegat izvolil novega predsednika največje nemške stranke. Volitve se imajo tako po novem zgoditi predvidoma 16. januarja prihodnje leto, ni pa še jasno, v kakšnem formatu bodo potekale. Naslednik bo nasledil trenutno nemško obrambno ministrico Annegret Kramp-Karrenbauer, ki je že februarja napovedala svoj umik s predsedniške funkcije. Trenutno so sicer svojo kandidaturo napovedali trije. To so premier zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija Armin Laschet [Armin lAšet], predsednik odbora za zunanje zadeve v Bundestagu Norbert Röttgen [nOrbert rÖtgen] in pravnik Friedrich Merz [frIdrih mÊrc], sicer stari tekmec nekdanje predsednice stranke Angele Merkel. Merz vodi v predvolilnih anketah, v preložitvi volitev pa vidi zaroto strankarskega establišmenta, ki bi se ga bojda rad znebil.
 
Novi stari predsednik Nogometne zveze Slovenija, krajše NZS, je postal Radenko Mijatović. Mijatović je bil edini predsedniški kandidat, na virtualnem kongresu pa je dobil sedemindvajset od devetindvajsetih glasov delegatov. Ti so izvolili tudi štiri podpredsednike, in sicer Stanka Glažarja, Gvida Mravljaka, Danila Kacijana in Dejana Germiča. Za podpredsedniški stolček se je borila še Tamara Šnofl, ki pa kolegom zaradi pozno začete kampanje ni mogla konkurirati. Radenko Mijatović je kot četrti predsednik NZS na predsedniškem položaju od decembra 2016, ko je nasledil trenutnega predsednika Evropske nogometne zveze Aleksandra Čeferina.
 

Traktor pred parlamentarno zgradbo.
Vladni kmetijski ukrepi zaradi epidemije koronavirusa
 / 1. 4. 2020
Včeraj je svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, krajše KGZS, volil novega predsednika. A zaenkrat je svet, v katerem sicer sedijo fizične in pravne osebe, izvoljene v začetku oktobra na posebnih volitvah KGZS-ja, še brez prvega moža. Za predsedniško funkcijo sta se pomerila predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik in prav tako član SLS ter kmečki sindikalist Roman Žveglič, rezultat pa je bil po volitvah poravnan - oba sta prejela po 27 glasov. Glasovanje za predsednika bodo svetniki ponovili danes, jim je pa včeraj uspelo izvoliti vsaj upravni odbor in dva podpredsednika.  Podobnik, ki sploh ni kmet, se bo očitno moral še vsaj danes boriti s staro UDBO oziroma globoko državo. Za Janševo Nova24TV je pred časom namreč dejal, da skuša z UDBO povezani ekonom ljubljanske nadškofije Blaž Gregorc preprečiti njegovo izvolitev v funkcijo predsednika – Cerkev ima v svetu KGZS namreč velik vpliv med izvoljenimi pravnimi osebami. Ljubljanska nadškofija je svojega ekonoma Gregorca vzela v bran, ni pa še znano, ali se je Omanov zet že spovedal.

Vir slike: www.casnik.si

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.