Evropski zeleni pristanek na luni

Evropski zeleni pristanek na luni

Aktualno-politična novica
13. 12. 2019 - 10.05
 / BritOFF

10:05

Z nemalo pompa je Evropska komisija ta teden svetu razkrila tako imenovani evropski zeleni “new deal”, katerega ambicije so takšne, da ga je komisarka Ursula von der Leyen označila kar za evropsko različico misije pristanka na Luni. Dogovor, ki je bil svetu predstavljen dva tedna po odločitvi Evropskega parlamenta, da razglasi izredne okoljske razmere, je v tej fazi zgolj osnutek in bolj seznam načelnih ciljev, želja in strategij, o katerih se morajo članice Evropske unije še dogovoriti in konkretneje oblikovati zakonodajo. Glavni cilj dogovora pa je, da Evropa postane prva “podnebno nevtralna celina” in do leta 2050 preide v brezogljično družbo. 

O ugotovitvah Evropskega parlamenta
 / 29. 11. 2019
Prva razprava med državami članicami o podnebnih ciljih je potekala že dan po predstavitvi dogovora na vrhu EU v Bruslju. Voditelji Evropske unije so vrh označili kot uspeh, saj so glede cilja podnebne nevtralnosti dosegli strinjanje vseh držav članic. Popravek, skoraj vseh, saj je Poljska, ki se v veliki meri še vedno zanaša na premog, ohranila svojo skepso do dogovora. Kljub temu to ne bo ustavilo časovnice, kot si jo je zastavila Evropska komisija, ki bo Poljski dala novo možnost podpisa dogovora ob vrhu EU junija prihodnje leto. V tem času naj bi komisija konkretneje predstavila poseben mehanizem, prek katerega bi se v države in regije v EU, ki so odvisne od fosilnih goriv, skozi različne sklade in investicije pretočilo do sto milijard evrov sredstev, ki bi omogočile premik v “alternativne”, zelene energetske vire. Nasploh bo bržkone financiranje nove zelene politike predstavljalo velik izziv za Evropsko unijo. Evropska komisija na primer predvideva, da bi za dosego ciljev do leta 2030 - med katerimi je zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 50 do 55 odstotkov - morale države članice skupno vložiti za 260 milijard evrov več investicij letno.

Podpisu dogovora je sicer sprva nasprotovalo še nekaj držav, med drugim Madžarska in Češka, ki se v svojih načrtih zanašajo na jedrsko energijo. Kljub nasprotovanju Avstrije, Luksemburga in Nemčije je na vrhu prišlo do dogovora, da lahko države v boj za zmanjšanje toplogrednih plinov vključijo tudi jedrsko energijo. 

Zahteve slovenskih raziskovalcev za sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb
 / 20. 11. 2019
Dogovor vsebuje tudi načrte o stopnjevanju ukrepov tako imenovane krožne ekonomije, s čimer je cilj zvišati odstotek materialov, ki se z recikliranjem znajdejo v ponovni uporabi. Če je bila v lanskem letu v EU sprejeta prepoved plastike za enkratno uporabo, je na primer za naslednje leto načrtovana zakonodaja, s katero bi bili omogočeni reciklaža ali ponovna uporaba baterij. Več denarja naj bi se investiralo tudi v obnavljanje zgradb in v dodatna mesta za polnjenje električnih avtomobilov.

Za češnjo na torti si tudi sama Evropska komisija prizadeva, da bi do leta 2030 dosegla podnebno nevtralnost oziroma da bi, z drugimi besedami povedano, imela ničen vpliv na okolje. Kot naj bi dejal eden od uradnikov, gre za “drzen cilj, a glede na to, da ne izdelujemo jekla, nam bo mogoče nekoliko lažje”.

08:05

Rezultati predčasnih volitev v Združenem kraljestvu
 / 13. 12. 2019
Na predčasnih volitvah v Združenem kraljestvu je po večini preštetih glasov jasno, da je gladko slavila konservativna torijska stranka. Sodeč po trenutnih delnih izidih, ki jim sicer manjkajo še glasovi iz nekaterih okrajev v državi, bodo torijci zasedli vsaj 360 od skupno 650 sedežev v parlamentu. Drugo mesto med strankami so zasedli laburisti, za katere je z okoli 200 osvojenimi sedeži to najslabši izid po letu 1935, tretje pa Škotska nacionalna stranka. Vodja laburistov Jeremy Corbyn je napovedal, da na naslednjih volitvah ne namerava več voditi stranke. Vodja torijcev Boris Johnson, ki je po odstopu Therese May od konca julija dalje že opravljal vlogo predsednika vlade, visoko zmago vidi kot olajšano pot k uresničitvi obljube o izstopu države iz Evropske unije. Britanci naj bi iz Unije izstopili - tokrat pa zares - konec januarja.

Senat v Združenih državah Amerike je soglasno sprejel resolucijo, ki priznava genocid nad Armenci v obdobju Otomanskega cesarstva med letoma 1915 in 1923. Združene države se s tem pridružujejo okoli 30 državam, ki smrti milijona in pol Armencev prepoznavajo kot posledico sistematičnega ubijanja s strani otomanskih oblasti. Sprejetje resolucije simbolično prikazuje slabše stanje diplomatskih odnosov med Turčijo in ZDA. Pred tem je senat namreč sprejel tudi zakonodajo, ki Turkom nalaga sankcije zaradi njihove ofenzive v severni Siriji ter nakupa ruskega raketnega sistema S-400. Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je potezo ameriškega senata medtem označil za “politični šov brez kakršne koli veljave”. 

Bivši bolivijski predsednik Evo Morales, ki je bil primoran odstopiti s položaja po državnem udaru, ki je sledil njegovi domnevno sporni zmagi na novembrskih volitvah, je prispel v Argentino, kjer so mu oblasti odobrile prošnjo za azil. Morales je v državo prispel dva dneva po inavguraciji novoizvoljenega argentinskega predsednika Alberta Fernandeza. Po besedah argentinskega zunanjega ministra Felipeja Solája so Moralesu azil odobrili pod enim pogojem, in sicer, da v času bivanja v Argentini ne sme dajati političnih izjav.

 

 

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness