DESETA

V dneh, ko se množice Kubancev poslavljajo od v petek preminulega nekdanjega predsednika Fidela Castra, se vračamo na začetek leta 1959, ko je njegov režim v tej karibski otoški državi prevzel oblast ter jo popeljal na pot izolacije in socializma. Kakšna je bila videti nova kubanska stvarnost pred slabimi 58 leti skozi oči evropskih in jugoslovanskih občil, bomo pogledali na primeru časnika Večer.

Po večletnem gverilskem boju proti silam z vojaškim udarom postavljenega generala, predsednika Batiste in njegovim ameriškim podpornikom so Castrove čete na silvestrovo leta 1958 zavzele Havano, s čimer je de facto nastopil nov režim. Batista je bil že naslednjega dne primoran pobegniti, vzpostavitev posredniške vojaške hunte se je izjalovila, 4. januarja pa je, kot je povzemajoč agencijo Reuters naslednji dan poročal Večer, zaprisegel nov kubanski predsednik.

"Zmaga Fidela Castra



Havana 5. januar - Na univerzi v Santiagu de Cubi je včeraj prisegel novi predsednik Manuel Urrutia. Po prisegi je predsednik Kube sestavil novo kubansko vlado. Voditelja kubanskih upornikov Fidela Castra je predsednik Urrutia imenoval za predsednikovega delegata za oborožene sile. V kubanskem kabinetu je 8 ministrov. Imenoval je tudi nove ministre za vojsko, mornarico in policijo.

V glavnem mestu Kube Havani pričakujejo novega predsednika Urrutio in voditelja upornikov Fidela Castra. Včeraj je bil v mestu relativen mir. Mesto Santiago de Cuba so proglasili za začasno prestolnico. Predhodnice čet Fidela Castra so že v Havani. Havano kontrolira oborožena policija, ki so jo ustanovili pripadniki gibanja “26. julij.” Policija straži strateške točke in skrbi za promet, ki je zelo slab.

Mesto je brez živeža, ker so vse trgovine, restavracije in druga poslovna središča še vedno zaprta zaradi splošne stavke. Plinarna in električna centrala delata pod nadzorstvom policije. Sodijo, da bodo splošno stavko zaključili, ko bo nova vlada uradno prevzela dolžnosti.



Uradni predstavnik kubanskega voditelja Fidela Castra v ZDA je na tiskovni konferenci opisal osnovne značilnosti programa nove kubanske vlade: proglasitev ustavnih svoboščin, industrializacija države, izboljšanje socialnega zavarovanja, poboljšanje programa za ljudsko zdravstvo in prosveto, elektrifikacija podeželja, izgradnja cenejših stanovanj in drugo. Ustanovili bodo tudi komisijo, ki bo odločala o usodi Batistinih pristašev. Posebej poudarjajo, da nova vlada ne bo izvedla nacionalizacije niti ne bo zaplenila tuje imovine na Kubi.



Bivši predsednik Fulgencio Batista je 1. januarja zapustil državo in odšel v Dominikansko republiko. Pred tem je izročil oblast vojaški hunti na čelu z generalom Cantiom. Skupaj z Batisto je zapustil državo novoizvoljeni predsednik A. Rivero Augere, ki bi moral februarja prevzeti od Batiste predsedniške posle. Vojaška hunta je ponudila upornikom premirje, ki ga uporniki niso sprejeli. Hunta je nato razpadla.

V prvi izjavi na tiskovni konferenci je vodja kubanskih upornikov Fidel Castro dejal, da je njihova glavna naloga, da uredijo razmere v državi ter preprečijo nadaljnje prelivanje krvi. Zanikal je, da bi imelo gibanje “26. julij” kakršne koli zveze s komunizmom. Poudaril je, da ne gojijo sovražnih odnosov do ZDA. “Če bodo v ZDA imeli prijateljske odnose do Kube, jih bomo tudi mi spoštovali.” Fidel Castro je še poudaril, da se bo povsem prilagodil civilni upravi predsednika Urrutia."  

Dva dni kasneje je Večer poročal o trdi roki novega režima, ki suspendira sodišča, razpušča stranke in odstavlja predstavnike starih oblasti, konec januarja pa je v članku “Značilen val” na naslovnici spremembe na Kubi komentiral v širšem kontekstu in precej bolj prijaznem tonu.

"Spremembe na otoku Kubi, bližnjem sosedu Združenih ameriških držav, sodijo med one dogodke v latinskem delu Amerike, ki jih zadnje mesece uvrščamo pod skupni naslov “čistke diktatorskih režimov.” Kakor po pravilu so režimi te vrste složno sodelovali s tujimi finančnimi krogi, posebno z ameriškimi, zato se javno mnenje in seveda tudi nove vlade obračajo tudi proti gospodarskemu izkoriščanju tujine.

Novi režim začasnega kubanskega predsednika Urrutia namerava uresničiti predvsem dvoje: odpraviti ostanke vladavine diktatorja Batiste, ki je slovel po svoji korupciji in preganjanju opozicije po vsem svetu, ter urediti odnose s tujino na enakopravni podlagi.

Taka pot je povsem naravna, saj postavlja nacionalno suverenost na prvo mesto. Neprijetna je samo za tiste kroge v tujini, ki čutijo, da je njihov gospodarski, z njim vred pa tudi politični vpliv doživel nesrečen konec.

Tako je ameriški tisk zadnje dni ostro obsojal novo oblast na Kubi, češ da uprizarja “množične procese proti svojim političnim nasprotnikom” in jih likvidira. Del uradnih krogov je pričel kovati nekakšne načrte o sankcijah. V enem pododborov ameriškega Kongresa so celo zahtevali, naj State Department posreduje in zaustavi Castra, še “preden bo razredčil prebivalstvo Kube.”

Nekateri tuji krogi se torej precej odkrito vmešavajo v kubanske notranje zadeve. Legendarni kubanski junak Fidel Castro jih je pred dnevi opozoril na resnico, da svoj čas niso imeli prav nič proti Batistovemu preganjanju naprednih kubanskih nacionalistov in mučenju, ki so ga morali prenašati v ječah in koncentracijskih taboriščih, sedaj pa skušajo pred svetovno javnostjo v nesrečni luči prikazovati procese, ki se odvijajo pred vojaškimi sodišči. Povabil je ameriške novinarje ter kongresnike, naj si osebno ogledajo take procese ter si ustvarijo o obsojencih in njihovih zločinih lastno mnenje.

Kuba hoče biti politično in gospodarsko neodvisna. Zato bo revidirala vse koncesije s tujimi družbami in prav to bode ameriške poslovne kroge. Zahteve te vrste je že pred meseci lahko slišal tudi ameriški podpredsednik Nixon v drugih južnoameriških deželah, ko je naredil znano krožno potovanje in ponekod žel pravo burjo.

Val nacionalizma je zajel Južno Ameriko in tega v Washingtonu ne bodo mogli več zaustaviti niti z grožnjami o gospodarski ali kakršni koli blokadi."

Sorodni Večerovi članki iz prvih mesecev leta 1959:



Normalno življenje v Havani (6.1.)

Dvojna Amerika na Kubi (12.1.)

Kuba in ZDA (14.1.)

Milijoni ljudi na cesti (22.1.)

FIdel Castro obžaluje (31.1.)

Nova začasna ustava (10.2.)

Castro predsednik vlade (17.2.)

 

OSMA



Brazilska vlada je po strmoglavljenju letala z nogometnim moštvom Chapecoense Real na krovu razglasila tridnevno žalovanje. Letalo je strmoglavilo v bližini Medellina v osrednji Kolumbiji, kjer bi se moralo brazilsko moštvo danes v prvi tekmi finala južnoameriškega pokala pomeriti z domačim Atletico Nacionalom. Umrlo 71 ljudi, med šestimi preživelimi pa so štirje od triindvajsetih nogometašev Chapecoenseja. Po odpovedi finala je kolumbijski klub predlagal, da letošnji naslov pokala Sudamericana, drugega najmočnejšega južnoameriškega klubskega nogometnega tekmovanja, simbolno podelijo nesojenim tekmecem, brazilski klubi pa so tragičnemu tekmecu iz Chapeca ponudili brezplačno posojo igralcev v naslednji sezoni.

Palestinski predsednik Mahmud Abas ostaja predsednik stranke Fatah. Na enem redkih kongresov, prvem po več kot 8 letih, so Abasu nov petletni mandat po besedah njegovega tiskovnega predstavnika zaupali s konsenzom, v prihajajočih dneh 5-dnevnega kongresa pa naj bi izvolili še člane skupščine in centralnega komiteja stranke. Kljub vse večjemu nezadovoljstvu med članstvom, ki naj bi se odrazilo tudi v manjši volilni udeležbi, bo 81-letni predsednik po mnenju opazovalcev svoj položaj v stranki le še okrepil.

Parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je soglasno podprl predlog sprememb in dopolnil Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Kot je znano, predlog, ki ga je vložila Združena levica, 100-odstotno subvencijo za kosilo otrok v osnovnih šolah iz prvega širi na najnižje tri dohodkovne razrede.