Evropska unija

Drugi petkov BritOFF je kot ponavadi namenjen novicam iz Evropske unije, ki bodo tokrat finančno obarvane.

Evropska komisija je oglobila pet velikih mednarodnih bank s skupno kaznijo nekaj več kot milijarde evrov. Če banke bolj poredko plačajo kazni za zavajanje komitentov, pa so kazni zaradi prevar pri trgovanju relativno pogoste. Najbolj pogoste so pri trgovanju z valutami, z angleško kratico FOREX. Tudi v primeru včerajšnje kazni Evropske komisije je šlo za tovrstno trgovanje.

Trgovanje z valutami, ki poteka med finančnimi institucijami - torej bankami, pa tudi raznimi investicijskimi skladi, zavarovalnicami in podobno - poteka na svetovni ravni v skoraj nepredstavljivo velikem obsegu. Na dan se povprečno sklene za 5 tisoč milijard evrov poslov. To pomeni, da se na trgih FOREX v dveh urah obrne več denarja, kot znaša nemški zvezni proračun. Trgovanje poteka 24 ur na dan in izjemno hitro. Trgovanje po trenutnem tečaju vodijo računalniški programi, pogodbe pa so časovno žigosane z milisekundno natančnostjo. Trguje se ob minimalnih razlikah v ceni, a z zelo velikimi vsotami in zelo hitro.

Vse to pomeni, da je trg z valutami skoraj v celoti špekulativen. Ogromno večino poslov sklenejo profesionalni trgovci, ki s trgovanjem v ogromnem obsegu lovijo profit v majhnih razlikah, ki nastanejo pri nenehnem gibanju cen različnih valut. Za tiste, ki bi radi zamenjali denar za to, da bi ga dejansko uporabili v neki drugi državi, vse to predstavlja malce preveč preglavic. Če bi šli radi na dopust v Istro, boste kune kupili na okencu v bančni poslovalnici. Če pa bi radi v Istri kupili hotel s pripadajočim igriščem za golf in nogometnim centrom za zimske priprave, boste za to pri banki angažirali specialnega trgovca, ki bo izvedel vaš nakup na mednarodnem valutnem trgu. 

Enkraten nakup hrvaških kun je relativno preprost. Menjalni tečaj je fiksiran, zanj skrbi hrvaška centralna banka. Precej težje pa se je dnevno dogovarjati za menjavo tuje valute, ki ima drseč tečaj, torej se nenehno spreminja. V tem primeru se uporabi referenčni tečaj. S tem se klient  izogne temu, da bi moral biti strokovnjak v mednarodnem denarnem trgovanju, da bi opazil, ali ga njegov valutni trgovec goljufa.

A naročilo po vnaprej določenem tečaju odpre valutnemu trgovcu tudi nove možnosti za zaslužek. Namesto šele popoldne, ko je odčitan dnevni referenčni tečaj, lahko na primer zamenja potrebni denar že zjutraj, ko je bil tečaj nizek, in zasluži z razliko. To je del vsakega škandala zaradi trgovanja z valutami, tudi tega, ki ga je tokrat kaznovala Evropska unija, a tovrstno trgovanje je povsem zakonito.

Druga značilnost valutnih škandalov je to, da se valutni trgovci v različnih bankah med seboj dogovarjajo o poslih. Tudi v velikem finančnem centru, kot je London, se ti ljudje med seboj poznajo in so cel dan skupaj v spletni klepetalnici na svojih računalniških terminalih. Eden najbolj vidnih znakov uspeha zaposlenega v veliki finančni instituciji je pravica do Bloombergovega terminala. Največji privilegij tega terminala ni ažuren dostop do vseh mogočih finančnih informacij, ampak možnost uporabe ekskluzivne klepetalnice. Gre torej za računalnik z neke vrste bankirskim Facebookom, ki sicer stane dobrih 20 tisoč evrov na leto, omogoča pa varen prostor za dogovarjanje in manipuliranje pri trgovanju.

Včasih član takšne klepetalnice zaide v manjše ali večje pravne težave, in da bi se izognil kazni, postane vohun za nadzorne agencije ali policijo. To se je zgodilo tudi v primeru, o katerem govorimo v današnjem BritOFFu. Glavno orožje organov pregona in nadzora postane arhiv klepetalnice, v katerem se skrivajo informacije o dogovorjenih manipulacijah na trgu, izmenjavanju zasebnih podatkov klientov in neumnih vzdevkih. Slednji so dali ime preiskavama Evropske komisije, iz katerih izhajajo kazni. Obe sta namreč poimenovani po imenu klepetalnic, iz katerih so prišli podatki.

V primeru Trojček banana split bodo banke Barclays, The Royal Bank of Scotland, Citigroup in JPMorgan plačale nekaj več kot 800 milijonov evrov kazni. V primeru Essex Express in Jimmy pa so bile banke Barclays, The Royal Bank of Scotland in Tokijska banka - Mitsubishi [mItcubiši] oglobljene za okoli četrt milijarde evrov. Vsi člani te klepetalnice razen Jimmyja so bili iz Essexa. V obeh primerih je bila zraven tudi švicarska banka UBS, ki je igrala vlogo vohuna in ni bila kaznovana. Vse banke so bile za iste prestopke že oglobljene v Združenem kraljestvu, ZDA, Švici in Singapurju, čakajo pa jih še privatne tožbe.*

Netransparentnost, kupčkanje in skrivni dogovori pa niso težava zgolj v finančni, ampak tudi v ribiški industriji, in to že na ravni regulative. Vsaj tako meni evropska ombudsmanka Emily O'Reilly, ki je pričela preiskavo skrivnega dogovarjanja o ribolovnih kvotah, ki poteka vsako leto na srečanju evropskih ministrov, odgovornih za ribištvo. Kot smo v petkovem BritOFFu že poročali, so lani ministri izkoristili eno zadnjih priložnosti, da kvote določajo na pogajanjih za zaprtimi vrati. Po letu 2020 bodo namreč ribolovne kvote določene glede na strokovno določene količine, ki bodo omogočale obnovitev ribjih populacij.

Novice

Evropski finančni ministri se v Bruslju niso uspeli dogovoriti o proračunu za leto 2021. Gre za prvi proračun iz prihodnje finančne perspektive, ki bo trajala do konca leta 2027. Hkrati bo to prvi proračun, v katerem naj ne bi sodelovalo Združeno kraljestvo, zato se odpira vprašanje, kje najti dodatne vire denarja. Proračun naj bi se nekoliko povečal, čeprav še vedno ostaja blizu skromnega enega odstotka BDP. Države so tudi že sklenile dogovor o dodatnem viru proračunskega denarja iz naslova novega davka na finančne transakcije. Vprašanje ostaja, kdo bo s tem denarjem razpolagal. Ker je evropski proračun v veliki meri že določen z Lizbonsko pogodbo, bodo morale države za nove prihodke skleniti nov meddržavni sporazum. Evropska komisija nasprotuje temu, da bi tudi odločitve o porabi teh sredstev ostale na meddržavni ravni, torej v Evropskem svetu, in si želi, da bi bila ta pristojnost njena. Predsedujoči evroskupini Mario Centeno je ob neuspešnem vrhu finančnih ministrov izrazil pričakovanje, da bo proračun sprejet na junijskem srečanju.

Združene države Amerike so uvrstile kitajskega proizvajalca telekomunikacijske opreme Huawei na seznam podjetij, katerih posle z ameriškimi podjetji mora odobriti ameriško ministrstvo za trgovino. Pravna podlaga za ta korak je sredin predsedniški dekret, ki pa Huaweia ni imenoval, ampak je le omogočil ministrstvu za trgovino, da ustvari tak seznam. V praksi bo to močno omejilo poslovanje Huaweia v ZDA, še posebno pri prodaji baznih postaj in mrežne opreme z mobilno telefonijo. Huaweieva telekomunikacijska oprema je v ZDA precej priljubljena pri manjših operaterjih, največji ponudniki mobilnih storitev pa je ne uporabljajo.

Na obisk v Rim je prišel libijski vojaški voditelj Khalifa Haftar. Haftar vodi Libijsko narodno vojsko, v rokah pa ima tudi vlado v Bengaziju in oblast na vzhodu in jugu države. Obisk je nepričakovan, ker je bila Italija do sedaj močna podpornica vlade narodne enotnosti v Tripoliju, ki nadzoruje severozahod države. Haftar je v začetku aprila zaukazal zavzetje Tripolija. Libijska državljanska vojna je razdvojila Italijo in Francijo, ki že več let tiho podpira Haftarja, prav Pariz pa bo naslednja postaja Haftarjevega obiska Evrope.

*

Za razliko od evropskih znajo ameriški regulatorji najave kazni za banke obogatiti z pikantnimi citati. Takole je na primer kazni v istem primeru objavliila Agencija za finančne storitve zvezne države New York.

Podrobnejše o nejasnostih in dilemah preganjanja prevar na valutnih trgih v tem članku.